MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

30 institucionalna ali osebna rivalstva na tako raziskovalno podhranjenem polju, kot je mladina. Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani sta nam­ reč kot raziskovalni steber na dokazih temelječe javne politike na tempo­ dročju prepoznali svojo vlogo in strateško pristopili k izvedbi te raziskave, ki bi morala predstavljati osnovo za partnersko izvrševanje raziskovalnih nalog na tem področju tudi v prihodnje. Poleg jasne zavezanosti načelom raziskovanja za z dokazi podprto obliko­ vanje javnih politik, ki mu bomo namenili nekaj več besed v nadaljevanju, raziskava ohranja metodološko robustnost raziskovanja tega področja iz preteklosti tako doma (Jule inVrcan, 1986) kot iz tujine (npr. študijeHurrel­ mann idr., 2002; 2006), hkrati pa uvaja konceptualne inmetodološke no­ vosti, ki se kažejo kot odpiranje novih tem (npr. državljanski prostori za mlade) in raziskovanje novih pristopov k obstoječim temam (npr. partici­ pacija) ter izhajajo iz najbolj aktualnih študij tako nemškega kot tudi anglo­ saksonskega področja. Mladina 2020 nadaljuje s pristopom Mladine 2010 in razlaga izsledke z navezovanjemna sočasne interpretativne in teoretske koncepte evropskega in svetovnega družboslovja. Zato je bila potrebna poprejšnja seznanitev avtorjev posameznih poglavij s teoretskimi podla­ gami in z že izvedenimi študijami drugod po svetu, praviloma pa so avtorji poglavij tudi strokovnjaki za področja, ki jih pokrivajo, in ta področja raziskujejo tudi v svojih področnih raziskavah. S tem smo zagotovili, da je visoko internacionaliziran prostor slovenske mladine tudi dobil vpogled v aktualno stanje idej in konceptov, ki se obravnavajo v tem trenutku v relevantni akademski in strokovni skupnosti doma in po svetu. Hkrati je potrebno poudariti, da je raziskovalna skupina sistematično bdela nad tem, da raziskava ohranja svojo informativno vrednost za naročnika in udejanjanje temeljnega namena raziskave, tj. podpora z dokazi podprtega oblikovanja javnih politik na področju mladine. Čeprav ideja o z dokazi podprtem oblikovanju in izvajanju javnih politik ni nič novega, pa je ven­ darle doživela razcvet šele v zadnjih dveh desetletjih. Gre za idejo o tem, da morajo različna znanja informirati proces sprejemanja in izvajanja politik, po navadi v obliki prepleta znanstvenega, pragmatičnega in vrednotno-vo­ denega znanja. Gre za enega od predpogojev sodobnega upravljanja družb, ki zavrača ideološko izbiranje rešitev ingamenja z racionalnimodločanjem,