MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

288 Digitalna pismenost v samem bistvu vključuje tri dimenzije: dostop do podatkov, njihovo presojo in uporabo. Posameznik mora vedeti, kje infor­ macije iskati in kaj je na voljo, razumeti podatke in vedeti, ali so relevan­ tni zanj in ali so pravilni, ter na podlagi podatkov sprejeti odločitev o nadaljnjem delovanju (Heeks, 2018: 60—61). Da gre za enega od ključnih sklopov znanja in kompetenc, kažejo tudi Priporočila Sveta EU o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (Svet EU, 2018), ki med ključnih osem kompetenc uvrščajo tudi digitalno kompetenco, ki »vključuje informacij­ sko in podatkovno pismenost, sporazumevanje in sodelovanje, medijsko pismenost, ustvarjanje digitalnih vsebin […], varnost […], vprašanja inte­ lektualne lastnine, reševanje problemov in kritično mišljenje«. V primeru raziskave Mladina 2020 smo mlade povprašali o samostojno­ sti različnih nalog, povezanih z IKT, ki kažejo na njihovo raven digitalnih kompetenc. Ko gre za percepcijo sposobnosti ocene, ali je spletna vsebina verodostojna in vredna zaupanja, lahko ugotovimo, da se le malo več kot 40 % mladih ocenjuje kot samostojne, tj. sposobne presojanja verodo­ stojnosti spletnih vsebin (glej Grafikon 10.2). Nadalje, le malo večji delež anketirancev (42,8 %) zlahka ali kar dobro filtrira veliko število zadetkov zelo hitro. Poleg sposobnosti odbiranja verodostojnih informacij je na­ mreč v dobi poplave informacij spodobnost upravljanja z obvladljivo ko­ ličino informacij enako pomembna. Približno enak delež mladih tudi zlahka ali pa jimgre to kar dobro od rok z drugimi sočasno soustvarja izde­ lek na istem dokumentu ali datoteki, kar dokazuje njihovo sposobnost soustvarjanja s pomočjo IKT orodij. Podoben delež mladih (38,9 %) tudi zelo dobro ali kar dobro razume izzive, ki so povezani z nalaganjem in­ formacij o njih samih na splet. Po drugi strani pa ne moremo spregledati dejstva, da okoli trem petinam mladih osnovni procesi avtonomne in varne rabe interneta predstavljajo določen izziv, ki ga ne opravijo dobro ali zlahka. To pa še posebej velja za naloge, ki v sebi skrivajo več produk­ cijske dimenzije, kot je na primer ustvarjanje spletnih strani ali blogov z uporabo za to namenjenih spletnih orodij. Takih uporabnikov je namreč manj kot petina (18,1 %), kar pomeni, da velika večina mladih na spletu predvsem konzumira vsebine, ki so na voljo. Primeri rabe in ustvarjanja na spletu, kot ga nakazuje spodnja izjava intervjuvanke, so namreč bolj izjema kot pravilo.