MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

286 V tem poglavju podrobneje obravnavamo tri področja, ki imajo za polno vključenost mladih omreženih državljanov v omreženo družbo global­ nega kapitalizma določujoč pomen. To so digitalni razkorak, digitalne kompetence ter vpetost mladih v aktualne družbene procese preko no­ vih komunikacijskih omrežij. 10.2 Dostop do interneta in digitalna pismenost Digitalni razkorak se je tradicionalno kazal in tudi preverjal v luči dostopa do interneta, do informacijske in komunikacijske tehnologije ter v kontek­ stu s tem povezanega znanja (Heeks, 2018: 131). Tako je bilo v literaturi s tem v zvezi pogosto govora o t. i. digitalni revščini, prav tako pa so se od­ pirala pomembna vprašanja o dostopu do interneta kot temeljni človekovi pravici (prav tam: 134). Z razvojem interneta ter z napredkom informacij­ sko-komunikacijske tehnologije pa se je pri analizi digitalnega razkoraka vse bolj začelo izpostavljati več različnih dimenzij tega pojava, od mobil­ nega razkoraka, ki je označeval dostopnost do mobilne telefonije, pa do širokopasovnega razkoraka, ki je povezan z istoimensko tehnologijo, prav tako pa se je pričelo podrobneje analizirati razkorak, ki je posledica različ­ nih dejavnikov (npr. dohodka, spola, izobrazbe, starosti, narodnosti, inva­ lidnosti, poseljenosti). Čeprav mladi pregovorno veljajo za digitalne domo- rodce , pa omenjeni dejavniki vendarle pomembno vplivajo na njihov dostop do interneta ter nadalje tudi na učinke njegove rabe. Ne glede na to lahko na podlagi dostopnih statističnih podatkov Evropskega statistične­ ga urada ugotovimo, da imajo mladi primerjalno gledano – tako glede na mlade znotraj EU kot glede na vso populacijo – relativno dober dostop do interneta. Dostop do računalnika in interneta je v Sloveniji visok in je pri­ merljiv z državami EU (glej Grafikon 15.3 v prilogi). Po drugi strani je delež dnevnih uporabnikov interneta med mladimi sicer pri dnu povprečja EU, je pa hkrati evidentno, da po deležu slovenska mladina ne zaostaja obču­ tno od najbolj uvrščenih držav, dostop mladih do interneta v Sloveniji je namreč precej nad 90%, hkrati pa je predvsemv primerjavi z ostalo popu­ lacijo razlika v korist mladih pri nas med največjimi (glej Grafikon 10.1).