MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

284 svetu, da sta upe po novi družbenoekonomski ureditvi strli običajna po­ litična in gospodarska dejavnost, ki sta prevzeli kibernetski prostor (prav tam: 2). Napredna politična ekonomija, ki so jo zasnovali in jo vodijo stro­ kovnjaki za spletne tehnologije, je izrinila amaterje in hobi uporabnike ter zavladala nad področjem političnega, družbenega in gospodarskega življenja, vključno s preživljanjemprostega časa na internetu (prav tam: 4). To lepo povzema tudi izjava enega od sogovornikov. »Internet uporabljam za vse; šolo, komunikacijo, zabavo in glasbo.« (Benjamin, 17 let, mladi glasbenik) Z vstopomv internetno dobo smo tako stopili v dobo internetne galaksije, kjer je binaren pogled – to je ločevanje na digitalno in analogno – na aktualne družbene procese zastarel in redukcionističen, saj ne zajema celotnega prepleta fizičnega in spletnega delovanja oziroma pojavljanja posameznikov, države, gospodarskih akterjev ter drugih relevantnih druž­ benih deležnikov, ki tvorijo visoko omreženo družbo (Navarria, 2019: 34). Pri tem je ključnega pomena povezovanje posameznih točk omrežja v omreženo družbo, kar pa se dogaja s hkratno navigacijo (tj. aktivacijo ali deaktivacijo) spletnih (virtualnih) ali fizičnih točk povezovanja. Ob tem sta zelo pomembna dva elementa; kdo se povezuje (akter) ter ali ima za to na voljo primerne resurse (razkorak). Ko gre za posameznika, ki se v vsakdanjem življenju skozi digitalno komu­ nikacijo povezuje v omreženo družbo, se v kombinaciji s splošno družbeno, politično in gospodarsko relevantnostjo družbenih omrežij in korporacij, ki jih ima v lasti, oblikuje nov tip državljana – omreženega državljana – ki redefinira vlogo posameznika v družbi tako v relaciji do države kot drugih deležnikov. Ti omreženi državljani pa se po naravi precej manj vključujejo v članske organizacije, bolj sodelujejo v horizontalnih in nehierarhičnih omrežjih, so bolj projektno oziroma problemsko orientirani, iščejo prilož­ nost samorealizacije, tudi v obliki refleksivne identitetne politike, zavrača­ jo tradicionalne oblike vključenosti, ki temeljijo na dolžnostih (Loader idr., 2014). Prav tako so, šeposebej pri sedanjihgeneracijahmladih, zgodovinske referenčne točke omreženih državljanov bližje globalnemu kapitalizmu in­ formacijskih omrežij kot kapitalizmu držav blaginje, prav tako pa so tudi