MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

264 Ko gre za mobilnost mladih, pogosto mislimo na t. i. učno mobilnost, saj je ta tip mobilnosti najbolj pogost pri tej populaciji mladih v Evropi. Zele- na knjiga o spodbujanju učne mobilnosti za mlade iz leta 2009 opredeljuje, da je učna mobilnost (nadnacionalna) mobilnost za pridobivanje novih spretnosti in eden od osnovnih načinov, s pomočjo katerega lahko posa­ mezniki, zlasti mladi, izboljšajo svojo zaposljivost in krepijo osebni ra­ zvoj (Evropska komisija, 2009). Hkrati se predvideva, da bodo Evropejci, ki so bolj (učno) mobilni v mladosti, bolj mobilni tudi v prihodnosti, ko bodo participirali na trgu delovne sile. Tako Bertocini s sodelavci (2008) na primeru mladih ugotavlja, da mobilnost mladih pripomore k njihovi splošni sposobnosti prilagajanja; natančneje, k njihovi lažji (re)integraci­ ji na (nad)nacionalni trg dela (glej tudi Findlay idr., 2006). Mobilnost naj bi namreč posameznikom omogočala, da pridobijo znanje in veščine, ki jih danes od njih zahteva svetovno gospodarstvo oziroma trg dela, tj. znanje tujih jezikov, odprtost, strpnost do drugačnosti, pripravljenost na medkulturni dialog in sposobnost čezmejnega delovanja (Klanjšek, 2011: 401). Študija Kinga in Ruiz-Gelicesa (2003) je skladno s povedanim na primeru mobilnosti študentov pokazala, da so mobilni študenti po kon­ čanem študiju pogosteje zasedali bolje plačana delovna mesta, da so se pogosteje prijavljali na delovnamesta v tujini in da so svojo kariero pogo­ steje videli v mednarodnem okolju. Ima pa mobilnost lahko tudi negativen značaj tako za posameznika kot državo. Spremembe na trgu dela, kot so npr. staranje delovno aktivnega prebivalstva, podaljševanje delovne dobe, nižja stopnja rodnosti kakor tudi ekonomski trendi, kot je t. i. »globalna bitka za talente« (Brown in Tannock, 2009), imajo pomemben vpliv tudi na mobilnost mladih. Prav »globalna bitka za talente« in s tem povezan »beg možganov« (sicer spretno zapakiran v retoriko mobilnosti) veljata za nekakšno bojno polje t. i. »globalne meritokracije« (Beechler in Woodward, 2009). »Bitka za talente« in s tem povezan fenomen t. i. »korporatizacije talentov« pred­ stavljata namreč politični problem par excellence : spremembe migracij­ skih politik ter prilagajanje trga dela v številnih državah, ki spodbujajo priseljevanje najbolj kvalificiranih posameznikov (t. i. »najboljši in naj­ bolj pametni« [»the best and the brightest«]). Z »globalno bitko za talen­ te« je povezan tudi fenomen »bega možganov«, predvsemmed mladimi.