MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Ustvarjalnost in kultura  253 Pri temmoški (M= 1,69; SD = 0,56) prepoznavajo več možnosti za sodelo­ vanje v okviru mladinskih centrov v primerjavi z ženskami (M = 1,5; SD = 0,54), prav tako v neformalnih oblikah (moški: M= 1,75; SD= 0,57; ženske: M = 1,61; SD = 0,55). V okviru drugih ustanov in obšolskih dejavnostih glede na spol ni statistično značilnih razlik. Drugi pomemben dejavnik je tip naselja, ki je pomembno povezan z oceno možnosti kulturne participacije vmladinskih centrih in zbirališčihmladih (C = 0,176; p < 0,01), v obšolskih/obštudijskih dejavnostih v okviru šole/ fakultete (C = 0,097; p < 0,05) in v neformalni obliki (C = 0,135; p < 0,01). Najmanj možnosti je po oceni mladih na vasi/podeželju in v srednje veli­ kih mestih, pričakovano največ pa v večjih mestih (Grafikon 8.6). Še po­ sebej izstopa slaba ocena možnosti kulturne participacije mladinskih centrov v ruralnih okoljih, saj več kot polovica mladih (51, 4 %) ocenjuje, da je možnosti premalo. Bistveno manjši delež mladih (29,4 %) iz večjih mest prepoznava premalo možnosti za kulturno participacijo v okviru mladinskih centrov. To je moč povezati tudi z geografsko razporejenostjo mladinskih centrov v Sloveniji, ki kaže na višjo koncentracijo mladinskih centrov v (večjih) mestih, predvsem v osrednjeslovenski in vzhodni Slo­ veniji (Resolucija, 2013). V luči tega je nujno razmisliti o širjenju mladin­ skih centrov tudi v bolj ruralne dele Slovenije, predvsem pa o povečanju možnosti za aktivnosti s področja kulture v mladinskih centrih.