MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

250 Številne raziskave namreč ugotavljajo, da je pomanjkanje zanimanja za posamezne kulturne aktivnosti ena izmed bolj pogostih ovir kulturne participacije med mladimi (Scherger, 2009; Eurobarometer 399, 2013; Milošević Đorđević in Pavlović, 2017). Ta ovira je tudi v Sloveniji posebej izrazita v primerih obiska gledališč in muzejev (Eurobarometer 399, 2013). Kot ugotavlja Keaney (2008), je pomanjkanje zanimanja pogosto povezano s samim dojemanjem tovrstnih aktivnosti, ki so številnim po­ sameznikom zaradi nepoznavanja »odbijajoče«, zaradi česar je tudi nji­ hova motivacija za participacijo nižja. Podobno tudi rezultati naše raziskave kažejo, da je zanimanje za umet­ nost in kulturo pomembno povezano z vsemi kulturnimi in ustvarjalni­ mi aktivnostmi. Mladi, ki izkazujejo večje zanimanje za kulturo, se tako tudi pogosteje ukvarjajo z glasbo (r = 0,42; p < 0,01), obiskujejo tečaje s področja kulture (r = 0,36; p < 0,01), obiskujejo kulturne znamenitosti (r = 0,34; p < 0,01), berejo (r = 0,29; p < 0,01), pišejo (r = 0,28; p < 0,01), obi­ skujejo kino, gledališče in koncerte (r = 0,25; p < 0,01) ter poslušajo glas­ bo (r = 0,12; p < 0,01). V zadnjem desetletju poleg povečanega zanimanja za kulturo in pogo­ stejšega kulturnega udejstvovanja pozitivne spremembe v kulturni par­ ticipaciji kažejo tudi nekateri drugi kazalniki. Tako se je npr. v obdobju 2014–2017 v Sloveniji za 9 odstotnih točk povečal delež mladih, vključe­ nih v kulturne organizacije (Eurobarometer 455, 2018: 11). Leta 2017 je bilo v Slovenji v kulturne organizacije vključenih 18 %mladih, kar je celo nekoliko nad povprečjem držav Evropske unije (15 %). Kot prikazuje Grafikon 8.4, se je v zadnjih desetih letih tudi povečala udeležba mladih na tečajih s področja kulture in umetnosti, ki potekajo izven formalnega izobraževanja. Sicer se tudi v letu 2020 večina mladih ni odločala za tovrstne tečaje (67,3 %), a glede na leto 2010 se je pogostost udeležbe občutno povečala.