MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Ustvarjalnost in kultura  249 Grafikon 8.3: Kulturna participacija mladih glede na tip naselja. Vas/podeželje Srednje veliko mesto Veliko mesto 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 Obiskujem kulturne znamenitosti. Obiskujem kino, gledališče, koncerte. Berem. 2,03 2,24 3,09 2,04 2,19 2,27 2,44 3,21 3,44 0 Vir podatkov: Mladina 2020. Ne nazadnje pa je kulturna participacija pomembno povezana tudi z izo­ brazbo in s kulturnim kapitalom mladostnika. Mladostniki z višjo izo­ brazbo 4 pogosteje berejo (r = 0,18; p < 0,01) in obiskujejo kulturne zname­ nitosti (r = 0,15; p < 0,01), kulturni kapital pa je pozitivno povezan z vsemi oblikami kulturne participacije. Mladi z višjim kulturnim kapitalom se tako pogosteje ukvarjajo z ustvarjalnimi aktivnostmi (r = 0,21; p < 0,01), berejo (r = 0,19; p < 0,01), obiskujejo kulturne znamenitosti (r = 0,14; p < 0,01), obiskujejo kino (r = 0,09; p < 0,01) in pogosteje pišejo (r = 0,08; p < 0,01). Te ugotovitve potrjujejo pomembno vlogo izobraževanja in t. i. »kulturne socializacije« (Bourdieu, 1986; Holden, 2006; Nagel, 2010), ki so ju mladi v največji meri deležni v šoli in v primarni družini. Ti prispe­ vata k spoznavanju področja kulture in izobraževanja o njej, s čimer ve­ čata zanimanje mladih zanjo in posledično prispevata tudi k večji parti­ cipaciji mladih v ustvarjalnih in kulturnih aktivnostih. 4 V analizo glede na doseženo stopnjo izobrazbe so bili zajeti samo mladi, stari 25–29 let, saj mlajši zaradi velikegadeleža vključenosti v izobraževalni proces ne bi predstavljali realne slike.