MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

248 izključno s kulturnimi aktivnostmi (npr. branje lahko zajema tudi branje v izobraževalne in druge namene, prav tako poslušanje glasbe v okviru radijskega programa). Pogostost participacije mladih v različnih kulturnih/ustvarjalnih aktiv­ nostih je pomembno povezana z nekaterimi sociodemografskimi dejav­ niki. Ženske se pogosteje kulturno udejstvujejo v vseh treh preučevanih aktivnostih (branje, ukvarjanje z glasbo, pisanje) in pogosteje obiskujejo kulturne prireditve kot moški, medtem ko pri obisku kulturnih zname­ nitosti med spoloma ni statistično značilnih razlik. Mlajši se pogosteje ukvarjajo z ustvarjalnimi aktivnostmi (r = –0,10: p < 0,01), starejši pa po­ gosteje berejo (r = 0,08; p < 0,01). Mladostniki iz družin z višjim materi­ alnimpoložajempogosteje obiskujejo kino, gledališče ali koncerte (r =0,08; p < 0,01), kar je med drugim lahko povezano tudi z dejstvom, da so te dejavnosti običajno plačljive. Posameznikom s slabšim materialnim po­ ložajem namreč strošek pogosto predstavlja oviro pri kulturni participa­ ciji (Unesco, 2009). Po podatkih raziskave Eurobarometra 399 (2013) so mladi pomanjkanje denarja celo navedli kot ključno oviro pri obisku kon­ certov in kina. Prav tako pomemben dejavnik kulturne participacije je bivanjsko okolje mladostnika. Vse preučevane oblike kulturnih aktivnosti razen ukvarja­ nja z glasbo so namreč statistično značilno pogostejše v bolj urbanih okoljih. Podrobnejša analiza kaže, da se pomembne razlike kažejo pred­ vsem pri obeh oblikah kulturne potrošnje in pri branju (Grafikon 8.3). Mladi v velikih mestih statistično značilno pogosteje obiskujejo kultur­ ne znamenitosti in kulturne prireditve/ustanove ter berejo kot mladi na vasi/podeželju, prav tako pa se obisk kulturnih prireditev signifikantno razlikuje tudi med srednje velikim in velikimmestom. Razloge za razlike predvsempri kulturni potrošnji je med drugimmogoče povezovati z dej­ stvom, da je v večjih mestih več priložnosti za obisk kulturnih prireditev in znamenitosti, saj je tam bolj razvita tovrstna infrastruktura (npr. ki­ nodvorane, gledališča), ki je mladim tudi bolj dostopna (npr. zaradi ure­ jenega prevoza).