MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

246 aktivno ukvarjanje s kulturnimi ali z umetniškimi aktivnostmi) in kul- turno potrošnjo (npr. nakupovanje kulturnih dobrin, obisk kulturnih pri­ reditev in ustanov). V Grafikonu 8.2 prikazujemo trend pogostosti kulturne participacije mladih v različnih aktivnostih v zadnjih dvajsetih letih. V primerjavi z letom 2010 se je v letu 2020 povečala pogostost udeležbe pri praktično vseh treh oblikah kulturnega udejstvovanja , in sicer pri branju, ukvarjanju z glasbo, s plesom, z gledališčem in z likovno umetnostjo ter pri pisnem izražanju v obliki dnevnikov, pesmi in pisem. Po drugi strani se v zadnjih dveh desetletjih zmanjšuje kulturna potrošnja , ki smo jo merili s kazalni­ kom obiska kina, gledališča ali koncertov. Takšen upad sicer le potrjuje nadaljevanje v letu 2010 nakazanega trenda, a je ob tem treba upoštevati, da je raziskava v letu 2020 potekala v času ukrepov za zajezitev epidemi­ je, kar je lahko pomembno prispevalo k rezultatom. 3 Še nekoliko redkeje kot kulturne prireditve in ustanove so mladi v 2020 obiskovali kulturne znamenitosti, ki pa jih zaradi pomanjkanja podatkov v preteklih letih ni bilo mogoče analizirati v časovni perspektivi. Predvidevamo sicer lahko, da gre za nadaljevanje trenda iz preteklosti, saj tudi zadnja raziskava kul­ turne participacije mladih v Evropski uniji kaže, da je redkejši obisk kul­ turnih znamenitosti kot kulturnih prireditev značilen tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji (Evropska komisija, 2015). 3 Ukrepi za zajezitev epidemije covid-19 so močno okrnili možnosti kulturne participacije v živo. Od marca 2020 naprej je bila onemogočena izvedba koncertov v živo, omejen čas pa so bila odprta tudi gledališča in kinodvorane. Vprašanje, s katerim smo merili pogostost teh aktivnosti, se ni posebej nanašalo na obdobje pred začetkomepidemije, zato jemožno, da so rezultati v določeni meri tudi odraz omejitvenih ukrepov.