MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Politična participacija in družbena angažiranost  239 8. Pripravljenost za in dejansko sodelovanje mladih v različnih ak­ tivnostih znotraj organizacij civilne družbe je na zelo visoki ravni. 9. Mladi se bolj kot pred desetimi leti čutijo politično kompetentni, so bolj naklonjeni komuniciranju s politiki, izkazujejo večje sploš­ no zanimanje za politiko in tudi nekoliko bolj pogosto podpisujejo različne peticije. 10. Kar pri četrtini mladih je prisotno prepričanje o legitimnosti rabe nasilja, ko gre za višje cilje, ki naslavljajo nepravičnost. Bolj siste­ matična in neomejena raba nasilja za dosego političnih ciljev se odobrava zgolj s strani peščice mladih. Na tej podlagi predlagamo naslednja priporočila: 1. Potrebno je krepiti mehanizme zaupanja v politiko, pri čemer se je potrebno opreti na pozitivne zglede. 2. Potrebno je spodbuditi zanimanje za politiko z različnimi projekti in programi, ki bi hkrati vplivali na večje poznavanje politike in političnih procesov s strani mladih. 3. Potrebno je spodbujati sodelovanje državljanov pri oblikovanju in izvajanju javnih politik v vseh fazah, pri tem biti zelo transparen­ ten in tudi posredovati informacije o učinkih take udeležbe. 4. Potrebno je krepiti prostore civilne družbe, v katerih se mladi po­ samezniki želijo udejstvovati in tako krepiti svoje demokratično državljanstvo. 5. Potrebno je poiskati načine uvajanja spletnih oblik posvetovanja, sodelovanja, nadziranja in odločanja, ki omogočajo mladim, da sodelujejo v političnem procesu na enakopravni ravni. 6. Potrebno je redefinirati razmerjemed zagotavljanjemvarnosti na eni strani in spoštovanjem temeljnih pravic ter svoboščin na drugi. T. i. »vojna proti terorju« namreč ustvarja klimo za legitimizacijo nasilja. 7. Potrebno je vlagati v preventivne programe za preprečevanja ra­ dikalizma in nasilnega ekstremizma, da se okoliščine, ki vodijo do tovrstnih praks, naslovijo še pred nastopom nasilja.