MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Politična participacija in družbena angažiranost  235 Tudi zato je potrebno radikalizacijo in nasilni ekstremizemmisliti (in ra­ zumeti) še v geopolitičnem kontekstu. S padcem berlinskega zidu leta 1989 sta na smetišču zgodovine oz. v njenem zabojniku mešanih odpad­ kov – kot kaže sicer samo začasno – pristala »hladna vojna« in »razredni boj«. A so zagovorniki [neoliberalne] teze o »koncu zgodovine« – pravza­ prav simptomatično – spregledali dve drugi »aferi« iz leta 1989. Afero naglavnih rut v Franciji in afero, povezano z objavo Rushdijevega romana Satanski stihi , ki sta vse do dogodkov 11. septembra 2001 ostali nekako v senci – vsaj navidez – zmagoslavnega pohoda ideologije prostega trga. Ne nazadnje so različne globalne krize – vedno znova – služile kot izgovor za krčenje državljanskega prostora. Na primer, »varnostna kriza«, ki je sledila terorističnim napadom 11. septembra 2001 v New Yorku, in s tem povezana »vojna proti terorju« sta vladi ZDA omogočili sprejetje zakono­ daje [t. i. Patriot Act ], ki v imenu varnosti in nacionalnega interesa omo­ goča kršitve temeljnih pravic in svoboščin. Kljub dejstvu, da je postal 11. september 2001 nekakšen začetek »štetja« koledarske dobe vojne proti terorju, zaznamuje varnostno paradigmo, v katero je ujeta razprava o ra­ dikalizaciji in nasilnem ekstremizmu, vrsta zgrešenih srečanj in zamuje­ nih priložnosti. To ne nazadnje potrjujejo posamezni slogani (»za nekoga terorist, za drugega borec za svobodo«), metafore (bitka za »srca in duše«) in ostali klišeji (npr. »kaj se dogaja, preden se sproži bomba«): re­ torični »arsenal« obveščevalno-varnostne »industrije« problem sicer za­ dene, samo bistvo pa pravzaprav spregleda (Lockley-Scott, 2019). »Ustrahovanje,« kot je v svojem nagovoru Generalne skupščine ZN 25. septembra 1961 poudaril ameriški predsednik John F. Kennedy, »ni novo orožje. Skozi zgodovino so ga uporabljali tisti, ki niso uspeli bodisi s prepričevanjem ali z zgledom.« Radikalizacija in nasilni ekstremizem sta torej vse prej kot samo varno­ stni fenomen. Kako sicer razumeti vrsto »kolateralnih« problemov, ki jih varnostna paradigma in s tem povezano standardno pojmovanje radika­ lizacije in nasilnega ekstremizma v veliki meri zaobideta, npr. moralno