MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

232 Ob tem je potrebno poudariti, da se tudi institucionalna politika vse bolj prilagaja življenjskim stilom posameznika in omogoča vse več atipičnih državljanskih praks, ki so se razvile na podlagi uvajanja novih tehnologij. Ko gre za spremljanje političnih akterjev, je obisk spletne strani ali profila na družbenih medijih precej popularna oblika za slovensko mladino, saj je več kot 60 % anketiranih že ali verjetno bi pogledalo profil politika ali stranke/gibanja. Takih, ki so to že storili, pa je bilo slabih 30 %. Enako velja za obisk spletne strani politične stranke ali gibanja, kar bi oziroma je že storilo slabih 55% anketiranih, dejansko jih je to storila že petina. Je pa okoli tri petine anketiranih dejalo, da so že oziroma verjetno bi preko svo­ jega profila na enem od družbenih medijev (Facebook, TikTok, Twitter, Instagram) delili ali poslali sporočilo, ki se je nanašalo na aktualni druž­ beni problem. Takih, ki so to že storili, je dobra petina. Pregled pripravlje­ nosti na in dejanskega preteklega udejstvovanja preko spleta kaže na uveljavljenost številnih oblik politične participacije, ko gre za splet. Hkra­ ti pa je prav na primeru spleta potrebno ohraniti zavedanje, da nagel ra­ zvoj IKT in spletnih platform ter hitra adaptacija mladih nanje nenehno ustvarjata pogoje zakasnelega merjenja tega, kar mladi počno na spletu. V kolikor nadalje pogledamo sodelovanje mladih v različnih oblikah ak­ tivnosti znotraj organizacij civilne družbe, lahkougotovimo, da je priprav­ ljenost za sodelovanje z večino neprofitno-volonterskih organizacij na zelo visoki ravni. Tako npr. tri četrtine mladih verjetno bi ali so že sodelo­ vale v aktivnostih športnih klubov in ekip – kar je tudi sicer tradicionalno najpogostejša oblika udejstvovanja mladih – 73 % v aktivnostih človeko­ ljubnih, kulturnih ali organizacij širšega družbenega področja ter slabih 70 % v aktivnostih dijaških ali študentskih organizacij ter aktivnostih mladinskih organizacij ali mladinskih centrov in klubov. Tudi le tistih, ki so to že storili, je razmeroma veliko (od 20%do 30%), zato ta oblika druž­ benopolitičnega udejstvovanja (v civilnodružbenih organizacijah) pred­ stavlja enega najbolj trdnih temeljev za demokratično delovanje družbe. Pripravljenost za in dejansko sodelovanje mladih v različnih aktivnostih znotraj organizacij civilne družbe je na zelo visoki ravni.