MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

230 Peticija je ena najkonvencionalnejših oblik politične participacije, ki je razširjena tudi med današnjo mladino. Takih, ki so peticijo že podpisali bodisi v spletni obliki bodisi »v živo«, je kar 43,6 %. Da je protestna politika mladim blizu, lahko ugotovimo tudi na podlagi priljubljenosti demonstracij in protestov med mladimi. Več kot polovica jih namreč meni, da bi se oziroma so se že udeležili nenasilnih demon­ stracij ali protestov. Tudi slednjih je v primerjavi z ostalimi zgoraj nave­ denimi oblikami občutno več, saj dobrih 13 %mladih poroča o izkušnjah z udeležbo na protestih. Podobno visoka je pripravljenost za sodelovanje v aktivnostih protestnih gibanj bodisi v živo bodisi preko spleta. Tako pripravljenost izkazuje namreč kar 48 % mladih, pri čemer se jih je dob­ rih 8 % teh aktivnosti tudi že udeležilo. Zanimiva oblika protestnih aktivnosti je bojkot volitev, ki ni plod apatije ali drugih barier volilne participacije, temveč oblika protesta zoper poli­ tični razred, ki se na volitvah poteguje za prosta mesta. Bojkot volitev je med mladimi precej razširjen in več kot petina mladih poroča, da bi voli­ tve verjetno bojkotirala ali pa jih je že. Dejansko je bilo takih nesojenih volilcev, ki so volitve bojkotirali, med anketiranimi 3,2 %. Precej bolj popularna oblika bojkota, ki je odraz političnega nestrinjanja in hkrati pogosto izraz identitetne »naredi-si-sam« politike, je bojkot izdelkov zaradi političnih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov. Še bolj kot ta je verjetno stvar samoizražanja kupovanje (in nekupovanje) dolo­ čenih izdelkov iz enakih razlogov. V obeh primerih je takih, ki so že ali bi to verjetno storili, okoli polovica anketiranih, preseneča pa predvsem velik prirast takih, ki tako razmišljajo, v primerjavi z letom 2010. Tudi ko pogledamo odstotek mladih, ki so to že storili (tj. politično se udejstvo­ vali s svojimi denarnicami), ta še vedno ni zanemarljiv (11,1 % in 13,5 %).