MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

228 Če pogledamo drugo plat udeležbe na volitvah, tj. pasivno koriščenje vo­ lilne pravice v oblike kandidature za politično funkcijo, lahko ugotovimo, da je ta plat institucionalne politike še precej bolj problematična kot sama volilna udeležba. Skoraj dve tretjini anketirancev (59,9 %) sta odgovorili, da v prihodnosti ne nameravata kandidirati za politično funkcijo, še na­ daljnjih slabih 32 % odstotkov pa, da je kaj takega malo verjetno. Ta rezul­ tat nakazuje na resne težave, s katerimi se bo institucionalna politika so­ očala v prihodnosti, saj to dejansko pomeni, da bo bazen kandidatov za pomembne politične funkcije zelo osiromašen. Nizek interes za politične funkcije namreč pomeni, da se bodo politične stranke soočale z velikimi kadrovskimi izzivi in s problemi odsotnosti visokokakovostnih kadrov. Odstotek tistih, ki so odgovorili, da bodo v prihodnosti zagotovo kandidi­ rali za politično funkcijo, namreč ni večji kot odstotek mladih, ki so že člani političnih strank (okoli 2 %) (glej Deželan, 2015). »Tako da sem se za to odločil in šel na ustanovni kongres stranke, brez kakršnihkoli pričakovanj, praktično nobenega nisempoznal. Postal semusta- novni član stranke. Hotel sem videti, kako to zgleda, ker nisem podrobno poz- nal strankarskega delovanja. Ampak sem rekel, da vidim, če nas bo kdo sploh poslušal, dal kdo priložnost takim mladim. Jaz sem bil takrat star 20, 21. /…/ Zdaj pa, ker smo bili nekateri že od začetka, sem dobil zelo visoko mesto na listi za občinski svet in bil izvoljen za svetnika občinskega sveta v Žalcu. Takrat mislim, da sem bil med tremi najmlajšimi občinski svetniki v Sloveniji. /…/ « (Nejc, 27 let, mladi politik) Nizek interes za prevzemanje političnih funkcij nakazuje na resne težave, s katerimi se bo institucionalna politika soočala v prihodnosti, saj to dejansko pomeni, da bo bazen kandidatov za pomembne politične funkcije zelo osiromašen.