MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

226 oblikujejo javno politiko (Verba idr., 1995; glej tudi Kaase in Marsh, 1979: 42; Parry idr., 1992). Kljub razlikamv demokratični tradiciji, družbenoeko­ nomski razvitosti in sistemom kot tudi kljub političnemu kontekstu posa­ meznih držav je volilna udeležba v zadnjih desetletjih v vidnem upadu, ne samo ko gre zamlade (glej OECD, 2019; Deželan, 2015; International IDEA, 1999). V Sloveniji je bila volilna udeležba v začetku 90. let visoko nad pov­ prečjem večine držav članic OECD. Tudi zato preseneča dejstvo, da je v drugem desetletju 21. stoletja upad volilne udeležbe v Sloveniji precejšen. Čeprav je ta trend značilen za večino držav članic OECD, je razkorak v vo­ lilni udeležbi med obema intervaloma eden največjih prav v Sloveniji (glej OECD, 2019). Gre torej za fenomen, ki ga je potrebno misliti z ostalimi de­ javniki, ki so povezani z delovanjem političnega sistema, z zaupanjem v demokratične institucije, s splošno družbeno angažiranostjo itd. Spodnji Grafikon 7.6 prikazuje udeležbomladih anketirancev na zadnjih državnozborskih, lokalnih in evropskih volitvah v Sloveniji. Iz rezulta­ tov je razvidno, da se je največ mladih udeležilo lokalnih volitev, naj­ manj pa volitev v Evropski parlament. V primeru volilne udeležbe je re­ zultate mogoče primerjati z uradnimi podatki Državne volilne komisije (DVK). Po objavljenih podatkih se je državnozborskih volitev leta 2018 udeležilo 40,54 % mladih, 1 kar je primerljivo oziroma nekoliko višji od­ stotek od izmerjenega v naši raziskavi. Volitev v Evropski parlament pa se je glede na podatke DVK leta 2019 udeležilo 17,57 odstotkov mladih in ne 34,9 %, kakor so odgovorili anketiranci v naši raziskavi. 2 Priča smo torej praksi spreminjanja odgovorov, ko gre za samoprijavo oz. »self-re­ porting« pri mladih, povezanega z zavedanjem, da je udeležba na voli­ tvah družbeno zaželeno dejanje oziroma praksa, kljub temu da spremi­ njanje resnice v tem primeru ni vodilo do pozitivnih posledic. Slednje je jasno razvidno tudi v deležu mladih, ki se je v vseh treh primerih odločil za odgovore, ki nakazujejo splošno naklonjenost participaciji na voli­ tvah. Najvišji odstotki mladih, ki so o udeležbi razmišljali oziroma obi­ čajno volijo, a na danih volitvah niso, so bili najvišji v primeru volitev v 1 Podatki DVK navajajo udeležbo posameznikov, starih med 18 in 30 let oziroma rojenih med leti 1988 in 2000. Odstotkovno razliko je torej možno razlagati z nekoliko širšim sta­ rostnim okvirjem. 2 Razčlenjeni podatki za lokalne volitve leta 2018 niso na voljo.