MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

222 Grafikon 7.2: Zanimanje za politiko med mladimi. 5 % 10 % 15 % 25 % 20 % 30 % Niti me zanima niti me ne zanima. Me ne zanima. Sploh me ne zanima. 24,2 18,0 25,9 23,5 6,7 1,0 Me zanima. Zelo me zanima. Ne vem. 0 % Vir podatkov: Mladina 2020. Naslednji pomemben dejavnik psihološke participacije mladih je obču­ tek politične moči – do katere mere posameznik meni, da s svojo partici­ pacijo lahko vpliva na politiko (Axford in Rosamond, 1997: 102). Občutek politične moči združuje različna čustva, občutja in vidike človeške psi­ hologije, ki kažejo na obseg posameznikovega prepričanja, da lahko povzroči spremembo (prav tam). V bistvu je politična učinkovitost dvo­ jen koncept, pri katerem se notranji občutek politične moči nanaša na prepričanje, da posameznik lahko vpliva na politiko, medtem ko se zu­ nanji občutek moči nanaša na prepričanje, da je politikom dejansko mar za mnenje posameznikov (Nygård in Jakobsson, 2013: 70). Smets in Van Ham (2013: 355) ugotavljata, da je občutek politične moči, tako notranji kot zunanji, pozitivno povezan z volilno udeležbo. Mladi v Sloveniji menijo, da se na splošno politiki ne ukvarjajo z mnenjem posameznikov, kar pomeni, da je posledično politična učinkovitost posa­ meznikov v takem sistemu omejena. Preko 60 % jim namreč meni, da se politiki ne ukvarjajo z mnenji posameznikov. Prav tako skrbi podatek, da jih tudi le dobrih 15 % meni, da takšna trditev ne drži in da se politiki naslanjajo na mnenja posameznikov. Naslednji kazalnik politične učinko­ vitosti obravnava vpliv posameznika, ki voli. Podobno kot pri zgornji spre­ menljivki se tudi v tem primeru pokaže, da preko 55 % odstotkov anketi­ rancev meni, da je trditev o posameznikovem vplivu na početje oblasti