MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Politična participacija in družbena angažiranost  219 Macedo idr. (2005: 32) poudarjajo, da politična participacija in izboljša­ nje demokratičnih procesov ne zadevata samo vprašanj količine in ka­ kovosti politične participacije, temveč tudi enakopravnosti. To pozor­ nost preusmerja na vprašanje, kdo sodeluje, saj so lahko posamezniki zaradi določenih osebnostnih lastnosti bolj ali manj nagnjeni k sodelo­ vanju v političnem procesu. Verba idr. (1995) predlagajo zelo pomembna vprašanja, ki nam pomagajo razumeti, zakaj ljudje ne sodelujejo: zato, ker ne morejo (pomanjkanje sredstev), zato, ker nočejo (pomanjkanje psihološke angažiranosti), ali zato, ker jim ni nihče rekel, naj sodelujejo (pomanjkanje mrež za pridobivanje članov). Ta vprašanja lahko naslovi­ mo z družbenoekonomskega, socializacijskega in psihološkega vidika. Mi se bomo osredotočili predvsem na psihološke vidike participacije. Politično znanje je neločljivo povezano s kakovostjo participacije, vendar vpliva tudi na količino. Tisti, ki več vedo o politiki, tudi več sodelujejo, naj gre za volilno politiko ali druge vrste politične dejavnosti (Smets in Van Ham, 2013: 355; Macedo idr., 2005: 32). Kdor ima več političnega znanja, ima doslednejše politične poglede, bolje pridobiva in obdeluje informacije, njegovi individualni interesi pa so bolj povezani s predlaganimi politični­ mi rešitvami (Popkin idr., 2007). Pri politično podkovanih državljanih je tudi manj verjetno, da se bodo pri odločanju zanašali na preproste slogane (Macedo idr., 2005: 35). Politično znanje je zelo neenakomerno razpršeno med prebivalstvom, pri čemer se družbenoekonomske razlike odraslih že hitro pokažejo tudi pri otrocih. Te vrzeli v znanju kažejo na posledično neenakost pri politični participaciji (Delli Carpini in Keeter, 1997). Na splošno mladi sporočajo, da se ne razumejo pretirano na politiko, kar seveda negativno vpliva na politično participacijo. Preko 50% jih namreč poroča, da trditev, da se razumejo na politiko, bodisi ne ustreza bodisi sploh ne ustreza. Temu pritrjuje tudi ugotovitev, da je mladih, ki poroča­ jo o razumevanju politike, manj kot ena četrtina. Sicer veseli dejstvo, da se je stopnja razumevanja vendarle občutno povečala med letoma 2010 in 2020, vendar je ta še vedno zelo nizka.