MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

218 Politična participacija je postala podvržena posameznikovim identitetam in doživetem izkustvu, predvsem pa so se v sodobni protestni politiki spremenili tako akterji kot tarče ter repertoarji politične akcije. Sodelovanje posameznika pri skupnem upravljanju s politično entiteto je do določene mere odvisno od posameznika, hkrati pa ne gre pozabiti po­ mena politične strukture, v kateri nastopa. Tako na končno participacijo vpliva niz individualnih kot strukturnih dejavnikov, od politične kulture državljanov in političnih elit, inkluzivnosti političnega sistema, politič­ nega znanja posameznika, njegovih socioekonomskih zmožnosti, oseb­ nih izkušenj, spola do etnične oziroma narodnostne pripadnosti ipd. V primeru naše študije smo preverjali participacijo anketirancev skozi niz različnih oblik politične aktivnosti, ki so na voljo mladim. 7.2 Pomembni dejavniki politične participacije Na splošno velja teoretično in empirično pomanjkanje koherence pri vzročnih mehanizmih, povezanih s politično participacijo. Množica em­ piričnih študij o različnih dejavnikih, ki vplivajo na politično participaci­ jo, razkriva težavo špekulacije v zvezi s političnim vedenjem posamezni­ kov (Macedo idr., 2005). Različni veljavni in ustrezni empirični rezultati pa po drugi strani razkrivajo, da imajo določeni dejavniki različne učinke na različne skupine v različnih kontekstih (glej Smets in Van Ham, 2013). Če imamo to vmislih, se določene robustne spremenljivke (»običajni osu­ mljenci«) vedno znova izkažejo kot pomembne za politično participacijo. Razlage politične participacije, osredotočene na akterje – kar velja tudi za našo študijo –, poudarjajo stopnjo akterja in njegovo posledično stopnjo politične učinkovitosti, kar velja tako za posameznike kot tudi za skupine (Axford in Rosamond, 1997: 102).