MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Politična participacija in družbena angažiranost  217 problemov postavlja pod vprašaj posamezne predpostavke sodobnih pluralnih družb, jim je skupno krčenje državljanskega prostora in s tem povezan proces t. i. »regresivne tranzicije«, ki ga zaznamujejo družbene in politične spremembe, v okviru katerih demokracije prehajajo v bolj avtoritarne oblike vladavine. Krčenje oz. ožanje prostorov za delovanje državljanov predstavlja namreč simptom veliko večjih in pomembnih sprememb v demokratičnem globalnem upravljanju in s tem povezano »vrzel v odgovornosti« (Scholte, 2013). Slednja je v veliki meri posledica t. i. »neoliberalne revolucije« in njenega tehnokratskega načina vladova­ nja (Duggan, 2003), ki ga zaznamuje premik upravljanja s poenostavlje­ nim razumevanjem odnosa med vlado, civilno družbo in drugimi druž­ benimi sferami (npr. trgom), z izključno instrumentalističnimpogledom na civilno družbo in njeno vlogo v demokratični družbi, z minimalistič­ nim pojmovanjem demokracije in njenega institucionalnega okvira, z redukcionističnim razumevanjem državljanske enakosti ter s popačeno podobo uspešnosti kot osrednjega merila neoliberalnega globalnega upravljanja. Z vsemi temi procesi se prepleta vse nižja udeležba v proce­ sih institucionaliziranega demokratičnega odločanja. Ta je v kombinaci­ ji z zgornjimi premiki v demokratični vladavini sodobnih državljanskih sistemov resna grožnja stabilnosti sodobnih pluralnih družb in legiti­ mnosti demokratičnih procesov. V klasičnih raziskavah se politična participacija deli na konvencionalno in nekonvencionalno, družbena angažiranost pa zajema civilnodružbe­ no participacijo (glej Deželan, 2015; Barnes, 1979; Moyser, 2003). Kon­ vencionalna politična participacija se nanaša predvsem na dejavnosti, neposredno povezane s formalnimi političnimi institucijami in procesi, nekonvencionalna pa na različne protestne in druge oblike, ki so manj institucionalizirane in testirajo meje oziroma so preko meja institucio­ nalne politike. Pri tem se pogosto pojavlja izraz protestna politika, naka­ zuje pa različne oblike politične akcije dejavnih državljanov (glej Dalton, 2009) tako offline kot online . Poudariti velja, da je politična participacija postala močno podvržena tudi posameznikovim identitetam in dožive­ tem izkustvu (glej Marsh idr., 2007), predvsem pa velja poudariti, da so se v sodobni protestni politiki spremenili tako akterji kot tarče in reper­ toarji politične akcije (glej Norris, 2001).