MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

216 »Mi smo skupina mladih, mladi Ištrijani, in hočemo 'glih' to narediti, kar po navadi ti starejši, starejši gospodi in gospe iz italijanske manjšine … Oni organizirajo stvari, vendar če pomisliš, mlajši 'glih' nimamo istih okusov kot oni … Tako da zdaj nekako smo začeli biti bolj aktivni, ker hočemo nekaj narediti za nas.« (Alex, 22 let, pripadnik italijanske manjšine) Problem participacije sicer obstaja, a je kompleksnejši in predvsem vezan na participacijo v institucionalni politiki. Splošno nesporna definicija politične participacije je opredeljena kot »vključenost posameznika v politični sistem na različnih ravneh dejavno­ sti, segajočih od popolnega nezanimanja do zasedanja politične funkcije« (Rush, 1992; Della Porta, 2003: 64; Deželan, 2015). Tako politično partici­ pacijo kot tudi zanimanje za politiko lahko obravnavamo kot spektra, ki pri posamezniku nista konstantna. Od posameznika je odvisno, ali se oba de­ javnika med življenjskim obdobjem povečata ali znižata oziroma spreme­ nita na kakšen alternativen način. K temu namreč prispeva več dejavnikov, kot so življenjske izkušnje, socialni stiki in okolje. Osnove raziskovanja po­ litične participacije temeljijo na ravni udeležbe (visoka, srednja, nizka, ne­ obstoječa), raziskovalci pa imajo na voljo osnovna vprašanja, kot so: kdo je udeležen, kako je udeležen in zakaj je udeležen (Della Porta, 2003: 66). V zadnjih nekaj desetletjih se sodobne družbe soočajo z vrsto problemov in s tem povezanih izzivov, ki resno ogrožajo osnovne predpostavke de­ mokratičnih pluralnih družb (vladavino prava, demokracijo, temeljne pravice in svoboščine). Med najpomembnejšimi »izzivi« velja izpostaviti naraščajočo socialnoekonomsko neenakost; vzpon »neliberalnih« de­ mokracij; t. i. »krčenje državljanskega prostora« (ter s tem povezanih pravic in svoboščin); radikalizacijo in nasilni ekstremizem (teroristični napadi); pomanjkanje zaupanja v demokratične procese in inštitucije; vse nižjo udeležbo v procesih demokratičnega odločanja; sovražni govor in ksenofobijo (t. i. »kulturo sovraštva«); populizem; t. i. lažne novice ( fake news ); spletno nasilje ( cyberbullying ) itn. Čeprav vsak izmed naštetih