MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

208 O tem, kako resna težava postaja stres med mladimi, priča dejstvo, da v ZDA govorijo o epidemiji, ki povzroča izjemne ekonomske in neekonomske stroške. Keating (2017) pravi, da je stres eden izmed glavnih dejavnikov prezgodnje smrtnosti, ki sta jo med delovno aktivno populacijo zaznala Case in Deaton (2015). O tem, da se tudi v Sloveniji dogaja »nekaj«, kar vse bolj spominja na epidemijo, govorijo uradni podatki pristojnih ustanov, ki kažejo, da se je v zadnjih 25 letih duševna obolevnost do 18. leta povečala za 64 odstotkov (NIJZ, 2018). Kot pravi Hojka Gregorič Kumperščak, pred­ sednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije, sicer otroška psihiatrinja v UKC Maribor, se začetek resnih bolezenskih stanj pomika v vse zgodnejša leta. Tako je že med osnovnošolci opaziti depresi­ jo, čedalje več je samopoškodovalnega vedenja. Zgodnejše so tudi težke oblike obolevnosti, kot so osebnostne motnje in psihoze (v Zupanič, 2016: »Vse več duševnih težav otrok in mladostnikov«, Delo, 24. april 2016). Podobno sliko kažejo tudi podatki nacionalnega urada za javno zdravje. V publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov je namreč mogoče preb­ rati, da so mladostnikom od 15 do 19 let leta 2015 predpisali 73 odstotkov več zdravil za zdravljenje duševnih motenj kot leta 2008 (NIJZ, 2018). Gregorič Krumperščak podobno kot Keating meni, da je teh motenj več tudi zato, ker »spremembe v družbi povzročajo vse več stresa«, ker je vse manj prostora, resursov za partnerske in družinske odnose. Starši so vse bolj časovno nedostopni, tudi zato, ker se je v imenu večje konkurenčnos­ ti fleksibiliziral oziroma destabiliziral delovnik. Vse več je staršev, ki so zaradi večjih delovnih obremenitev, tekmovalnosti in negotovosti utru­ jeni, prestrašeni in nezadovoljni, zaradi česar so težko »dobri« starši. Dr. Anica Mikuš Kos iz Slovenske filantropije k temu dodaja, da otroke radi »popravljamo«, da bi bili učinkovitejši, zanemarjamo pa človeško razse­ žnost skrbi za otroke, vključujoč pomembnost proste igre na prostem (v Ivelja, 2017: »Duševno zdravje otrok: vse več mladih jemlje psihiatrična zdravila«, Dnevnik, 8. april 2017). Odrasli otrokom namreč vse bolj odvzemajo svobodo pri razpolaganju s prostim časom, ker so prepričani, da je nezapolnjen prosti čas izgubljen. Starši danes vse bolj želijo imeti nadzor nad otrokom, vse bolj jih zanima, kaj otrok misli in počne, manj pa, kaj čuti (Maličev, 2018: »V naši kulturi preveč govorimo o neuspehih«,