MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Bivanjske in stanovanjske razmere  189 5.3 Ključne ugotovitve Ključne ugotovitve tega poglavja lahko strnemo v naslednjih točkah: 1. Kljub še vedno močno opazni LAT fazi v kontekstu Slovenije je z vidika bivanjskih in stanovanjskih preferenc mogoče govoriti o nekaterih spremembah vrednotnih usmeritev mladih, ki v dolgo­ ročni perspektivi nakazujejo postopno spreminjanje tega trenda in prehod v drugačne oblike osamosvajanja mladih, ki so poveza­ ne z večjo vpetostjo mladih v globalne tokove in z naraščanjem potrebe po večji stopnji internacionalizacije. 2. Primerjava podatkov med leti 2010 in 2020 kaže na močen porast deleža mladih, ki stanovanjsko problematiko označujejo kot zelo pomemben oseben problem. Podatki kažejo tudi na izrazito pou­ darjanje finančne plati nakupa/najema stanovanja. 3. Zadovoljstvo mladih z obstoječimi bivanjskimi razmerami je zgolj navidezno. Mladi so zadovoljni z materialnimi platmi obstoječih bivalnih razmer glede na kontekst nezmožnosti realizacije lastnih stanovanjskih želja in potreb. 4. Lastno stanovanje ali hiša predstavlja izjemnomočno vrednotno ori­ entacijomladih, kar se povezuje z reprodukcijo oz. s prenosomdolgo­ ročnih bivanjskih vzorcev v kontekstu Slovenije, ki so utemeljeni na specifičnem razpršenem poselitvenem vzorcu, nizkem deležu naje­ mniških stanovanj in izraziti lokalno-teritorialni organiziranosti. 5. Navdušenost nad specifičnimi oblikami bivanja med mladimi se povezuje z dosedanjimi praksami prostorskega razvoja oz. subur­ banizacije Slovenije in razpršene poselitve, ki pa ni v skladu s principi trajnostnega razvoja. 6. Podatki o močni navezanosti mladih na »domače« bivalno okolje se dopolnjujejo s podatki o nizki pripravljenosti starejših skupin mladih na notranjo in mednarodno mobilnost. Pri tem preseneča zlasti dejstvo, da s starostjo upada pripravljenost mladih na selitve.