MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

186 V tem kontekstu bi lahko govorili o večji stopnji oz. hitrejšem osamosva­ janju mladih v večjih mestih v odnosu glede na sovrstnike, ki živijo izven večjih mest. Ta podatek dopolnjuje podatek, ki navaja, da mladi, ki živijo v mestih, tudi v manjši meri pričakujejo pomoč staršev pri reševanju sta­ novanjskega problema v primerjavi s sovrstniki izven večjih mest. 75,1 % mladih, ki živi v večjih mestih, pričakuje pomoč staršev pri reševanju stanovanjskega problema, v vseh ostalih skupinah je ta delež večji in se vrti okoli 80 %. Mladi v večjih mestih (Ljubljana, Maribor) v manjši meri živijo v gospodinjstvu svojih staršev kot njihovi sovrstniki izven večjih mest, čeprav bi zaradi naraščanja cen nepremičnin pričakovali, da se mladi v večjih mestih v večji meri v odnosu do sovrstnikov iz manjših mest ali podeželja naslanjajo na oporo, ki jo predstavlja »družinska nepremičnina«. V tem kontekstu bi lahko govorili o večji stopnji oz. hitrejšem osamosvajanju mladih v večjih mestih, kar dopolnjuje podatek, da mladi iz večjih mest tudi v manjši meri pričakujejo pomoč staršev pri reševanju stanovanjskega problema. Pomenljivi so tudi podatki, ki prikazujejo strukturo lastništva nepremič­ nin, v kateri prebivajo mladi, ki ne živijo več v gospodinjstvu staršev oz. skrbnikov. Podatki kažejo na spremembe oz. premik v strukturi lastni­ štva nepremičnin, ki je povezana z oteženimdostopommladih do lastnih nepremičnin.