MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Bivanjske in stanovanjske razmere  179 Podobno kot pri generalnem vzorcu slovenske populacije so pri mladih opazne podobne bivanjske preference. Pri tem smo zaradi analize poten­ cialnih sprememb v širših družbenih trendih skušali identificirati posa­ mezne segemente populacije mladih, ki bolj preferirajo specifične oblike bivanja v odnosu na druge. Pri tem je zanimivo, da je nadaljnja analiza mladih, ki trenutno živijo v mestu, prav tako potrdila domnevo o preno­ su oz. prisotnosti specifičnih bivanjskih preferenc, ki so vezane na manj goste urbane poselitve. Skupina mladih, ki trenutno živi v mestih, je prav tako kot ostale skupine mladih, ki živijo izven večjih mest, izrazila moč­ no željo po bivanju 'v hiši na samem' (27,5 %) ali 'v hiši z vrtom v naselju' (45,7 %) – glej Grafikon 15.2 v prilogi. Navdušenost nad specifičnimi oblikami bivanjamedmladimi se povezuje z dosedanjimi praksami prostorskega razvoja oz. suburbanizacije Slove­ nije in razpršene poselitve, ki pa ni v skladu s principi trajnostnega razvo­ ja, ki zavračajo tovrstne oblike prostorskega razvoja. Med mladimi kljub pogostemu navajanju vrednotnih usmeritev, ki so v skladu z usmeritvami trajnostnega razvoja (glej tudi poglavje o analizi stališč, povezanih s traj­ nostnim razvojem pri mladih), prihaja tudi do močnih odklonskih usme­ ritev, kar nakazuje, da so principi trajnostnega razvoja med mladimi sicer prisotni, vendar ne dovolj globoko integrirani v vrednostno strukturo, da bi prihajalo do reorientacij v smeri bolj trajnostnih bivanjskih preferenc. V kontekstu bivanja so principi trajnostnega razvoja med mladimi prisotni zgolj na deklarativni ravni (glej tudi poglavje o potrošnji in mladih) ali pa zgolj kot dodatek h kakovosti bivanja, ki se zrcali v poudarjanju pomena zelenih površin in narave. Navedene podatke dopolnjujejo odgovori mladih, ki se vežejo na najpo­ membnejše značilnosti kraja bivanja. Ob vprašanju, ali lahko navedejo tri značilnosti kraja za življenje, ki se jim zdijo najpomembnejše za kako­ vostno bivanje, je močno izstopalo bivanje v bližini 'dostopa do narave in naravnih danosti' , zatem je sledil 'dostop do različnih storitev' . Izjemno viso­ ko vrednotenje oz. povezovanje kvalitete bivanja z dostopom do narav­ nih danosti se pokriva z omenjenimi značilnostmi »slovenskega načina bivanja«, za katerega so značilni nizke gostote, nizka strnjenost naselij, močno poudarjanje lokalnih identitet in dobrega dostopa do servisov. Pri