MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Bivanjske in stanovanjske razmere  177 na na pregovorno rigidni (lokalno-avtarkični) teritorialni organizira­ nosti, razpršenem poselitvenem vzorcu in izrazito nizkem deležu najem­ niških in strnjenih večstanovanjskih bivališč (Uršič, Hočevar, 2007). Tako na primer v raziskavi velik delež mladih navaja, da bi se bili priprav­ ljeni ob primernih življenjskih in delovnih pogojih preseliti v drugo drža­ vo Evrope (73,5 %) ali drug kraj v državi (73 %), vendar ima izkušnje s študijskimi, z delovnimi ali z življenjskimi pogojih v drugih državah le malo mladih. Velika večina mladih je namreč navedla, da v drugih drža­ vah le dopustuje ali potuje (Grafikon 15.1 v prilogi). Relativno nizka praktična (v smislu študija, dela, življenja) nacionalna in mednarodna mobilnost mladih kaže na specifično percepcijo pripravlje­ nosti na selitev v tujino, kar se kaže tudi prek podatkov o »želji po odseli­ tvi iz Slovenije za več kot šest mesecev«, kjer večina mladih (52,3 %) na­ vaja, da nima pretirane želje po selitvi za daljše časovno obdobje. Omenjene specifike stanovanjskih in mobilnostnih preferenc mladih, ki so opisane v tem poglavju, nakazujejo na prevzem bivanjskih vzorcev po principih močne navezanosti na lokalno okolje in lokalno sprejemljive družbene bivanjske prakse, ki predpostavljajo pridobitev lastnega stano­ vanja kot osnovne platforme za nadaljnje osamosvajanje mladih (sledeč pregovoru: »najprej štal'ca, potem pa krav'ca«). Predstave o primernem načinu bivanja se torej pri mladih sicer v nekoliko manjši meri kot pri starejši populaciji (Uršič, Hočevar, 2007; Hočevar idr., 2004–2018) re­ producirajo prek ustaljenih bivanjskih vzorcev in povezujejo s potrebo po bivanju v lastnem (po možnosti čim večjem) stanovanju oz. hiši izven večjih (strnjenih) naselij z večjimi poselitvenimi gostotami. Lastno stanovanje ali hiša predstavljata izjemno močno vrednotno orientacijo mladih, kar se povezuje z reprodukcijo oz. s prenosom dolgoročnih bivanjskih vzorcev Slovenije, ki so utemeljeni na specifičnem razpršenem poselitvenem vzorcu, nizkem deležu najemniških stanovanj in izraziti lokalno-teritorialni organiziranosti.