MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

174 S tem se sklada tudi podatek, ki kaže, da velik delež mladih, ki je ocenil svoje stanovanjske razmere kot dobre ali zelo dobre, pretežno opaža, da so takomladi kot starejši zapostavljeni, ko gre za blaginjo (tega mnenja je cca 64,2 % mladih, ki so zadovoljni, in kar 66,7 %, ki so zelo zadovoljni s svojimi bivanjskimi razmerami). Grafikon 5.5: Zapostavljenost mladih in starejših, ko gre za blaginjo in stanovanjske razmere. Tako mladi kot starejši so zapostavljeni, ko gre za blaginjo in stanovanjske razmere. Dobre stanovanjske razmere Zelo dobre stanovanjske razmere 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1,4 0,8 2,0 4,2 5,8 21,5 11,1 18,1 14,5 6,8 13,7 1,9 0,2 2,3 6,0 5,8 17,1 13,0 16,9 15,3 5,3 16,2 0 % Vir podatkov: Mladina 2020. Navedeno pozicijo zadovoljstva z obstoječimi stanovanjskimi razmerami glede na v izhodišču omejene bivanjske zmožnosti dopolnjuje podatek o povečanju občutka pomanjkanja prostora v nepremičnini, kjer posame­ znik živi. Pri tem je potrebno navesti še, da približno 51 % tistih, ki so navedli, da občutijo pomanjkanje prostora, stalno živi pri starših. Ta po­ datek se sklada s hipotezo o skritih kolateralnih efektih »relativnega za­ dovoljstva« z obstoječimi stanovanjskimi razmerami, saj velik delež mla­ dih (64,9 %) navaja, da čuti prostorsko utesnjenost kljub dobrim ali zelo dobrim stanovanjskim razmeram, v katerih živi.