MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

172 Navedeni podatek pojasnjuje, da kljub izrazitemu povečevanju pomena oz. vse večji medijski prisotnosti omenjenega problema večina mladih omenjeni problem percipira s svoje osebne socialne pozicije, ki je v osno­ vi v veliki večini primerov vezana na obstoječi privatni stavbni fond. Ve­ lik delež lastniških stanovanj v Sloveniji v tem kontekstu deluje kot blaži­ lec stanovanjskih zagat mladih, ki se opirajo na obstoječo strukturo zasebnih stanovanj (po večini v lasti staršev). Tako npr. približno 54 % mladih navaja, da bi se v primeru potrebe po stanovanju najprej obrnili na starše, pri čemer so vse ostale kategorije odgovorov pri istem vpraša­ nju manjše od 12 %. Skladno z močno podporo staršev seveda prihaja do specifičnih oblik oz. modifikacij bivanja mladih, ki vplivajo na percepcijo lastne osamosvojitve, osebnega razvoja in življenjsko-stilskih usmeritev. Tako na primer približno polovica mladih (cca 47 %), ki ocenjuje svoje bivanjske razmere kot dobre, in 37,9 %, ki jih ocenjuje kot zelo dobre, obe­ nem izraža, da ima tudi stanovanjski problem. Pri tem velja omeniti, da skoraj 88 % mladih, ki živi pri starših, svoje bivanjske razmere ocenjuje kot dobre ali zelo dobre. Ob tem skoraj polovica mladih (cca 46 %), ki stalno živi pri starših, navaja, da ima tudi stanovanjski problem. S sta­ rostjo narašča tudi pomen tega problema med mladimi, tj. starejši v več­ ji meri opažajo stanovanjski problemkot mlajše skupine. 40% v starostni skupini 15–18 let navaja ta problem kot pomemben ali zelo pomemben, v skupini 19–24 let je ta delež 45,6 % in v skupini 25–29 let 47 %. Podatki torej kažejo, da mladi, kljub temu da svoje bivanjske razmere ocenjujejo dobro, obenem hkrati tudi percipirajo, da obstaja stanovanjski problem, ki mu botrujejo različni razlogi. Glavni izmed njih je nedvomno proble­ matika otežene možnosti pridobitve lastnega stanovanja. Pri vprašanju 'Ali pričakuješ, da ti bodo pri reševanju stanovanjske problema- tike pomagali starši?' je pritrdilno odgovorila večina mladih. Pri analizi pričakovanj glede pomoči staršev je zanimivo, da s starostno skupino upadajo pričakovanja glede pomoči staršev za nakup stanovanja (89,9 % v starostni skupini 15–18 let pričakuje pomoč staršev pri nakupu stano­ vanja, v skupini 19–24 let je ta delež 81,4 % in v skupini 25–29 let 70,3 %), kar lahko pojasnjujemo z večjo zrelostjo te starostne skupine in uskladi­ tve njihovih pričakovanj z družbenoekonomskimi trendi na nepremič­ ninskem področju.