MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Bivanjske in stanovanjske razmere  165 MATJAŽ URŠIČ 5 BIVANJSKE IN STANOVANJSKE RAZMERE 5.1 Ključne spremembe na področju bivanjskih in stanovanjskih razmer za mlade Analiza bivanjskih in stanovanjskih razmer predstavlja eno izmed ključ­ nih področij, prek katerih se lahko pojasnjujejo številne spremembe v vrednotnih orientacijah mladih. Številne spremembe v vsakdanjih živ­ ljenjskih praksah mladih so s tega vidika pogosto dojete kot posledica družbene in fizične »produkcije prostora« (Lefebvre, 1991), tj. kot preplet družbenoprostorskih okoliščin (konteksta), v katerega so vpete mlajše populacijske skupine. Kontekst stanovanjskih in bivanjskih razmer predstavlja osnovno platformo ne le za nadaljnje procese socializacije mladih, temveč tudi procese osebnostne rasti, osamosvajanja in demo­ grafsko reprodukcijo (Mandič, 2009; Lavrič, Klanjšek, 2010; Iacovou, 2010; Kins idr., 2013). V slovenskem kontekstu je zaradi relativne nizke selitvene mobilnosti prebivalstva (glej npr. Hočevar idr., 2004, 2018) vpliv primarnih oz. naj­ zgodnejših bivanjskih in stanovanjskih razmer v odnosu do drugih držav Evropske unije še toliko večji. Stanovanje in njegova neposredna okolica predstavljata osnovno os posameznikovega delovanja in sta tesno pove­ zana z njegovim življenjskim potekom ter z vpetostjo v številna socialna omrežja (družinsko, poklicno [delovno], prostočasno itd.). Pomembna značilnost slovenskih socialnih omrežij je torej prav njihova močna vpe­ tost v lokalno okolje (glej npr. Filipović idr., 2005; Filipović, 2007, 2016), kar je neposredno povezano s pogostim dolgoročnim bivanjem v pri­ marnem stanovanju oz. prvotnem (rojstnem) kraju bivanja. Nizka selit­ vena mobilnost se dopolnjuje z izjemno visokim deležem lastniških sta­ novanj v Sloveniji glede na kontekst Evropske unije (Surs, 2011; Dolenc idr.,