MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Zaposlovanje in podjetništvo  155 4.6 Ključne ugotovitve in priporočila Ključne ugotovitve tega poglavja lahko skupaj s priporočili za izvajanje mladinske politike strnemo v naslednjih točkah: 1. Mladi na trgu dela še naprej participirajo predvsem v okviru flek­ sibilnih oblik zaposlovanja, ki poleg začasnega zaposlovanja vključujejo tudi zaposlovanje za skrajšani čas ter dela v atipičnem času. Po letu 2015 se je sicer delež mladih v takšnih oblikah zapo­ slovanja občutno zmanjšal, vendar Slovenija po deležu začasno zaposlenih mladih in deležu mladih, ki opravljajo dela v atipič­ nem času, ostaja visoko nad evropskim povprečjem. 2. Čeprav uradni podatki za Slovenijo kažejo na upad brezposelnosti med mladimi, samoporočana stopnja brezposelnosti temu ne sle­ di in predstavlja skoraj trikratnik uradno zabeležene anketne stopnje brezposelnosti. V tem oziru se kaže obstoj tako imenova­ ne »nevidne brezposelnosti«. 3. Strah pred nezaposlenostjo se je stabiliziral, a je pri mladih (žen­ skah) še vedno visok – še vedno je približno dvakrat višji kot leta 2000. 4. Mladi so v primerjavi z letoma 2005 in 2010 za povečanje zaposlitve­ nih možnosti bistveno bolj pripravljeni na geografsko mobilnost, na dodatno izobraževanje, občutno bolj so pripravljeni sprejeti tudi za­ časno zaposlitev in nižje plačilo. Še več, kar tretjina jih je pripravljena delati zastonj, slabi dve tretjini mladih pa sta za preprečitev nezapos­ lenosti pripravljeni stopiti na samostojno podjetniško pot. Izrazito se jepovečala tudi preferencamladihza zaposlitevv zasebnemsektorju. 5. Podjetniška miselnost in spodbude za samozaposlovanje (oz. kre­ iranje lastnih delovnih mest), ki se postopoma uvajajo tudi v izo­ braževalnem sistemu, kažejo rezultate – leta 2020 so mladi bolj prepričani, da jim je izobraževanje vzbudilo interes, da bi postali podjetniki, tretjina jih poroča, da jim je dosedanje izobraževanje dalo znanja za ustanovitev in vodenje podjetja.