MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Zaposlovanje in podjetništvo  143 kar pomeni delo, ki pogosto ne zahteva visoke izobrazbe. Gre namreč za to, da lahko največje neujemanjemed zahtevano in pridobljeno izobrazbo naj­ demo pri tistih, ki so zaključili gimnazijo in so še vedno v procesu izobraže­ vanja (tj. študenti; kar 59% jih opravlja delo, ki zahteva nižjo izobrazbo). To nadalje potrjuje dejstvo, da je delež tistih, ki niso v izobraževalnemprocesu ali usposabljanju in hkrati trdijo, da je njihova zaposlitev skladna s formal­ no stopnjo dosežene izobrazbe, precej podoben, in to ne glede na formalno izobrazbo – 67 odstotkov pri poklicnih srednjih šolah (2,3 letni program), 56 odstotkov pri 4-letnih SŠ programih (vključno z gimnazijo), 68 odstot­ kov pri tistih, ki niso dokončali študija prve bolonjske stopnje, 63 odstotkov pri tistih, ki so končali študij na prvi stopnji, in 67 odstotkov, ki so končali drugo stopnjo ali več. Povedano drugače, z zaključkom šolanja ali usposa­ bljanja je neujemanje med zahtevano in pridobljeno izobrazbo manjše. Ob tem velja še omeniti, da skoraj tretjina vprašanih (28 %) meni, da jim znanje in veščine, ki so jih pridobili v šoli, niso v pomoč pri opravljanju dela. Med njimi je precej takšnih, ki delajo izven svojih poklicnih kvalifi­ kacij (46 %). Za primerjavo – med tistimi, ki delo opravljajo znotraj svojih poklicnih kvalifikacij, je le 14 % takšnih, ki menijo, da jim znanje in vešči­ ne, ki so jih pridobili v času izobraževanja, pri delu ne pomagajo. 4.4 Podjetništvo mladih Podjetništvomladih in termin»mladi podjetnik« sta v Sloveniji začeladobi­ vati poseben pomen na začetku novega tisočletja. Širše gledano je bilo to posledica splošnegapodajanja večjegapomena vrednoti zasebne lastnine in splošni podjetniški pobudi v postkomunističnih državah Srednje in Vzhod­ ne Evrope, zavedanja Evropske unije o vse manjši globalni konkurenčnosti evropskih gospodarstev ter globalnem trendu pripisovanja velikega pome­ na podjetništvu. Evropska komisija je namreč že v letu 2003 ugotavljala, da tehnološke spremembe, povečana globalizacija, spremenjena struktura de­ lovne sile, proliferacija potrošniških preferenc ter vse večja deregulacija in privatizacija gospodarstev te tudi silijo v spodbujanje podjetništva z name­ nom krepitve njihovih inovacijskih potencialov in rasti (Audretsch, 2003). Skupaj z vplivi in s spodbudami Evropske unije, klubov gospodarsko najbolj