MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

132 Nekoliko drugače velja za kategorijo 'dober zaslužek' . Ta je leta 2010 z vre­ dnostjo 4,31 zasedala najvišji pomen, leta 2020 pa je pomembnost zasluž­ ka z vrednostjo 4,15 padla na šesto mesto. V tem oziru je mogoče zaznati določen premik slovenske mladine v smeri večjega »postmaterializma« (Inglehart in Baker, 2000), ki se detektira na liniji vrednotnega premika od »preživetja k samoizražanju«. V podporo omenjenim ugotovitvam govorijo tudi zbrani kvalitativni podatki. Intervjuji z mladimi namreč kažejo na percepcije, v katerih zaposlitev ni zgolj sredstvo za preživetje, ampak je tudi eden od ključev samorealizacije in razvoja. »Zaposlitev zame predstavlja smisel življenja. Večino časa preživimo v služ- bi, zato se mi zdi izrednega pomena, da delamo to, kar nas veseli in izpol- njuje. Če nismo srečni v službi, mislim, da smo težko srečni v življenju. Na službo po mojem mnenju nikoli ne bi smeli gledati kot na 'nekaj nujnega za služenje denarja', ampak na način življenja.« (Daša, 25 let, mlada podjetnica in študentka) »Je, zaposlitev je zelo pomemben del. Delno zaradi denarja delno pa zaradi napredovanja. Sam, če bi imel dovolj denarja, bi vseeno šel delat. Dobil bi nove izkušnje in bi napredoval. Dobiš novo znanje in se razvijaš.« (Ahac, 17 let, srednješolec, mladi športnik in modelar) »Pa ja, služba je pomembna zaradi zaposlitve. Samo ob tem pa moraš paziti tudi, da delaš tisto, kar te veseli.« (Benjamin, 17 let, mladi glasbenik) Se pa tudi glede elementov dela kažejo razlike med spoloma. Mladim ženskam je varnost zaposlitve precej bolj pomembna (p < 0,01) kot mladim moškim (4,41 vs. 4,03). Statistično značilne razlike (p < 0,01) na ravni spola se kažejo tudi v smislu »prosocialnih komponent dela« –mladim ženskam je tako bolj pomembno, da pri svojem delu lahko pomagajo drugim, da se lahko družijo, pogovarjajo s sodelavci in da je delo koristno za družbo.