MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

126 Drugače pa, kljub temu da uradni podatki za Slovenijo kažejo na upad brezposelnosti med mladimi, samoporočana stopnja brezposelnosti temu ne sledi in je hkrati za več kot 180 odstotkov višja od anketne stopnje brez­ poselnosti, ki temelji na anketi o delovni sili (Labor Force Survey – LFS). Čeprav uradni podatki za Slovenijo kažejo na upad brezposelnosti med mladimi, samoporočana stopnja brezposelnosti temu ne sledi in predstavlja skoraj trikratnik uradno zabeležene anketne stopnje brezposelnosti. V tem oziru se kaže obstoj tako imenovane »nevidne brezposelnosti«. In čeprav je pričakovano, da uporaba različnih metodoloških pristopov vodi do različnih rezultatov, pa je vendarle vmesno reči, da metodologija LFS, ki brezposelno osebo opredeljuje kot nekoga, » ki v tednu (od ponede- ljka do nedelje) pred anketiranjem ni opravil nikakršnega dela za plačilo (v de- narju ali blagu), dobiček ali družinsko blaginjo, a je v zadnjih štirih tednih ak- tivno iskal delo in se je pripravljen zaposliti v roku dveh tednov. Kot nezaposlene osebe se upošteva tudi tiste, ki so že našli delo in ga bodo začeli opravljati po izvedeni anketi«, nasprotuje splošnemu razumevanju brezposelnosti. Re­ gistrirana brezposelnost je zato nekoliko bolj merodajna, čeprav še vedno ne upošteva dejstva, da se mnoge brezposelne osebe sploh ne registrirajo (ali se iz evidenc preprosto odjavijo). Mogoče je torej sklepati, da je stopnja brezposelnosti, kot jo definira pri­ čujoča raziskava, verjetno bližje »realnosti«, saj temelji na samopercep­ ciji posameznika – brezposelne so tiste osebe, ki same sebe vidijo kot brezposelne. To posledično pomeni, da ima le dobra tretjina mladih, sta­ rih med 15–24 let, ki niso v procesu izobraževanja ali usposabljanja, sta­ bilno zaposlitev. Vsi ostali so bodisi brezposelni bodisi so zaposleni v okviru manj stabilnih zaposlitev. Pri tem ni nepomembno, da analize kažejo, da se brezposelni oziroma prekarni delavci praviloma počutijo manj zdrave, da so manj zadovoljni s svojim življenjem in z demokracijo, da so bolj pripravljeni emigrirati in da se kasneje odločajo za starševstvo (Klanjšek, 2018; gl. tudi Srnicek in Williams, 2015).