MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Zaposlovanje in podjetništvo  123 Starostna segmentacija trga dela v smislu večje fleksibilnosti za mlade je vezana na manjšo stabilnost zaposlitve, to pa posledično vpliva na mož­ nost mladih za njihovo »polno ekonomsko in socialno osamosvojitev« (Ignjatović in Trbanc, 2009: 40), na pomembne življenjske odločitve, med drugim tudi glede oblikovanja družine (UMAR, 2008: 42). Začasne zaposlitve povečujejo tudi tveganje revščine (UMAR, 2010: 138). Ob omenjeni analizi razmer na trgu dela v Sloveniji pa je potrebno ome­ niti še nekaj. Izboljšanje razmer na trgu dela je precej manj izrazito, če se upošteva podatke, ki so bili pridobljeni v okviru študij nacionalnih študij mladine. Natančneje, v kolikor se izloči mlade, ki so vključeni v izobraže­ vanje, rezultati analiz, ki temeljijo na podatkih raziskav Mladina 2000 , Mladina 2010 in Mladina 2020 , pokažejo, da je odstotek tistih, ki zase tr­ dijo, da nimajo zaposlitve, ne le precej višji od uradnih statistik (med 18,4 % in 21,5 %), temveč da je še vedno nekoliko višji od tistega, ki je bil izmerjen takoj po finančni krizi 2008/2009 (ko je tako izmerjena brez­ poselnost znašala med 15,9 % in 17,5 %), in opazno višji od tistega iz leta 2000 (izmerjena stopnja brezposelnosti med 11,5 % in 11,8 %). V Grafiko­ nih 4.5 in 4.6 prikazujemo tako izmerjeno stopnjo brezposelnosti v dveh kontekstih z vidika vključenosti mladih na trg dela. Ker so bili ponujeni odgovori pri dveh povezanih anketnih vprašanjih v veliki meri različni, se nekoliko razlikujejo tudi odstotki pri posameznih, sicer primerljivih kategorijah. Vendar so ta odstopanja tako majhna, da v ničemer ne vpli­ vajo na temeljne raziskovalne ugotovitve.