MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Zaposlovanje in podjetništvo  121 Grafikon 4.3: Delež zaposlenih (v %) s skrajšanim delovnim časom (med vsemi zaposlenimi), EU in Slovenija, po starostnih skupinah in izbranih letih. 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 EU-15 (15–24) EU-15 (25–64) Slovenija (15–24) Slovenija (25–64) 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 40 % 45 % Vir podatkov: EUROSTAT – Population and social conditions/Employement and unemploye- ment (Labour Force Survey). Nekoliko drugačen indikator starostne segregacije in prožnosti trga dela je delo v t. i. »atipičnem času« (delo ob vikendih, ponoči, izven delovnega časa). Kot prikazuje spodnji grafikon, tako v Sloveniji kot tudi v najbolj razvitih članicah EU mladi pogosteje delajo izven »regularnega časa«, pri čemer je razlika med starostnima skupinama večja v Sloveniji kot pa v EU-15. Slovenski mladi so v tem pogledu tudi bolj atipični od svojih evropskih vrstnikov – če je med slednjimi polovica takšnih, ki dela v ati­ pičnem času, je v Sloveniji takšnih mladih skoraj 60 odstotkov (kar je si­ cer nekoliko manj kot leta 2015, ko je bil dosežen vrh pri 64 %).