MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

Zaposlovanje in podjetništvo  117 RUDI KLANJŠEK, TOMAŽ DEŽELAN IN NINA VOMBERGAR 4 ZAPOSLOVANJE IN PODJETNIŠTVO 4.1 Razmere na trgu dela in mladi Evropa in Slovenija v njej se v času globalne konkurenčne tekme, avtoma­ tizacije, neugodnih demografskih procesov in globalne epidemije virusa covid-19 soočata s silami, ki pomembnopreoblikujejo trgdela indelo samo. Tradicionalne oblike zaposlenosti za nedoločen čas vse bolj zamenjujejo manj gotove, fleksibilne oblike zaposlenosti (Grimshaw idr., 2016; Kalle­ berg, 2011; Klanjšek, 2018; Mortimer in Moen, 2016; Standing, 2014), nove tehnologije ukinjajo delovna mesta in spreminjajo naravo dela (Ford, 2016; Brynjolfsson inMcAfee, 2016), za zasedbo novo ustvarjenih delovnihmest pa je v povprečju potrebno več znanj. Slednje deloma pojasnjuje, zakaj se zvišuje starost prvega vstopa na trg dela in zakaj sam prehod traja dlje ter je bolj negotov (Dwyer inWyn, 2001; Furlong in Kelly, 2005; Vertot, 2009). Epidemija virusa covid-19 raven omenjene negotovosti še zvišuje. Najprej zato, ker ukrepi zapiranja in omejevanja aktivnosti ogrožajomnoga delov­ na mesta, nato pa zaradi prilagoditev, ki majejo tradicionalni koncept dela oziroma delovnega mesta. Tu velja še posebej izpostaviti aspekt družbene izolacije dela od doma. Ta namreč dodatno krepi proces fragmentacije trga dela, ki poleg deinstitucionalizacije (tj. deregulacije) in desindikalizacije predstavlja enega izmed pomembnih dejavnikov padajoče pogajalske moči dela (Bental in Demougin, 2010; Guschanski in Ozlem, 2020). Nada­ lje, študije kažejo, da delo od doma povečuje delovno obremenitev in ote­ žuje »odklop« od dela (Felstead in Henseke, 2017), ob tem pa krepi še ob­ čutek osamljenosti in slabi duševno zdravje (Killgore idr., 2020). Opisani trendi in spremembe se nadpovprečno dotikajo mladih (Klanjšek in Kobše, 2019), katerih sorazmerno slabši položaj na trgu je sicer nekaj, kar