MLADINA 2020 - Položaj mladih v Sloveniji

108 V nadaljevanju se sprašujemo o razlikah v priložnostnemučenju glede na stopnjo izobrazbe in status anketirancev. V naslednjem grafikonu so predstavljeni odgovori na vprašanje, če so mladi v letu 2019 sploh opra­ vili katerokoli obliko priložnostnega učenja (da/ne). V analizi smo pri­ merjali anketirance, ki so že zaključili s formalnim izobraževanjem in tako niso imeli statusa rednega ali izrednega učenca, dijaka ali študenta (N = 501), in tiste, ki so še vedno imeli status učenca, dijaka ali študenta (N = 693) po stopnji izobrazbe. Razlike, ki smo jih izmerili s pomočjo testa hi-kvadrat, so statistično zna­ čilne (p < 0,001), deleži pa so razporejeni nekoliko presenetljivo oz. po neki strani potrjujejo pomen priložnostnega učenja za mlade z nižjo izo­ brazbo. Če si grafikon najprej ogledamo z vidika izobrazbe, ugotovimo, da se v povprečju priložnostnega učenja najpogosteje poslužujejo (ali ga ozavestijo) mladi z dokončano OŠ ali manj in tisti z visoko šolo, z magi­ sterijem ali z doktoratom znanosti. Obe ostali izobrazbeni kategoriji imata nižji delež od prej omenjenih. Relativno enakomerna porazdelje­ nost deležev glede na izobrazbeno raven zagotovo priča o tem, da je prilo­ žnostno učenje oblika učenja, ki ne razlikuje glede na izobraženost posa­ meznika, njegov socialni status ali delovni položaj, temveč je enakomerno porazdeljena med vsemi skupinami prebivalstva (Jeff in Smith, 2005). Če to obliko učenja primerjamo še glede na status anketirancev, pa ugoto­ vimo, da prihaja predvsem pri mladih z dokončano 2- ali 3-letno poklicno ali strokovno šolo ter srednješolsko izobrazbo do velikih razlik. V obeh primerih o opravljenem priložnostnem učenju pogosteje poročajo tisti, ki so vključeni v srednješolsko izobraževanje in imajo reden status dijaka.