Tudi letos so bila v okviru Nacionalnega posveta mladinskega sektorja, ki je potekal v torek, 22. 11. 2022 v Festivalni dvorani v Ljubljani, podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto.

Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela.

Pred podelitvijo je zbrane nagovoril Janez Plevnik, član komisije, ki je odločala o podelitvi priznanj.

“Upam, da bodo prizadevanja mladih in mladinskih delavcev dobila tudi večjo pozornost širše družbene skupnosti. To se bo zgodilo, ko bo to pleme, ta skupnost, sama visoko častila lastno delo, delo kolegov. Upam, da boste v bodoče z veseljem predlagali kolege za naslednja državna priznanja.”

Janez Plevnik

Zbrane je nagovoril tudi Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, pristojen tudi za področje mladine.

Izbor nagrajencev tudi letos dokazuje, da je razvoj mladinskega dela na pravi poti, saj si vsi dejansko želimo, da so mladi aktiven del naše družbe. Socialno vključevanje, ki je rdeča nit programov in projektov, ki jih nagrajujemo, je proces, ki pomembno zaznamuje številna področja družbe. Zato vas podpiram pri vseh prizadevanjih, ki krepijo ta proces tako na lokalni, kot tudi regionalni, nacionalni in seveda tudi mednarodni ravni.

dr. Igor Papič, Minister za izobraževanje, znanost in šport

Prejemniki državnih priznanj za izjemne dosežke v mladinskem sektorju 2022

Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju je prejela Alenka Oblak.

Alenka Oblak je ena tistih oseb, ki so imele in še imajo v slovenskem mladinskem sektorju pomembno mesto, saj je zadnjih 20 let to področje vztrajno gradila in nadgrajevala. Z navdušenjem dela v vseh okoljih, kjer se kot izobraževalka srečuje z bogastvom raznolikosti pri ljudeh. Dela tako v slovenskem kot tudi mednarodnem okolju in z ljudmi različnih generacij.

Alenka Oblak je svojo bogato kariero začela graditi pri skavtih, kjer si je pridobila človekoljubna, filantropska znanja ter veščine upravljanja in podpornega delovanja. Zaradi poglobljenega poznavanja metodologije dela z različnimi starostnimi skupinami mladostnikov je bila odgovorna za več projektov na področjih vzgoje, širše odgovornega življenja, aktivnega državljanstva in ozaveščanja glede okolja. V intenzivnih letih je opravila tudi do 700 prostovoljnih ur na leto, poskrbela je za številna usposabljanja mladinskih voditeljic in voditeljev ter trenerjev.

S svojim delom je Alenka Oblak v mladinski sektor doprinesla veliko novih zamisli, bila je mentorica mnogim mladim na njihovi osebni in karierni poti. Svojo zavzetost za medkulturno učenje in dialog je neutrudno podajala sodelujočim v vseh okoljih ter tako pripomogla k širjenju obzorij in opogumljanju mladih. Njen raziskovalni duh pa v sektor ni vnašal le inovativnosti, ampak je osvetljeval pomembnost poglobljenega poslušanja, iskanja pravih vprašanj in odgovorov ter navdiha, ki je mladinskemu sektorju prinašal vedno dobrodošlo svežino.

Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju je prejelo društvo Center za pomoč mladim za projekt Naročnine na globoke vsebine.

Projekt Naročnine na globoke vsebine društva Center za pomoč mladim je nastal kot odgovor na zaznane potrebe mladih, ki bivajo v eni izmed oblik institucionalnega varstva in prihajajo iz ranljivih okolij ter doživljajo različne duševne in socialne stiske. Po epidemiji se je med mladimi izkazal največji primanjkljaj na področju duševnega zdravja, zato je tudi poglobljeno delo s temi vsebinami eden izmed glavnih ciljev projekta. Izvajalci so tako ob pomoči mladih ustvarili varno in zaupno okolje, ki mladostnikom omogoča izražanje lastnih potreb in krepitev svojega duševnega zdravja, hkrati pa tudi spodbuja njihovo socialno vključenost in zavedanje lastne odgovornosti.

Uspešnost delovanja v podporo duševnemu zdravju udeležencev se kaže v usvojitvi novih socialnih veščin – v tem, da so se mladi ob skrbi za druge naučili poskrbeti zase, tako da lahko bolj neovirano izražajo svoja mnenja. Vsa ta znanja bodo pomembno vplivala na njihovo delovanje znotraj skupnosti in v odnosih nasploh. Z vključitvijo mladih, ki živijo v stanovanjskih skupinah in prihajajo iz ranljivih okolji ter doživljajo različne duševne in socialne stiske, so pomembno vplivali tudi na socialno in družbeno povezanost. S spodbujanjem učinkovite komunikacije, razumevanja in spoštovanja mnenja sočloveka ter delom za izboljšanje odnosov so mladim omogočili tudi boljšo soudeleženost v širši družbi.

Projekt Naročnine na globoke vsebine je popolnoma skladen z načeli in vsebinami mladinskega dela, saj so se med mladimi udeleženci in izvajalci projekta vzpostavili enakovredni odnosi, ki izkazujejo dobro razumevanje ter spoštovanje različnosti.

Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju je prejel TiPovej!, zavod za ustvarjalno družbo, za projekt Mladi sooblikujejo mesta učenja ali City of Learning.

Namen projekta Mladi sooblikujejo mesta učenja je pritegniti, povezati in ustrezno podpreti mlade za sooblikovanje poti do učenja, državljanske udeležbe in kariere v osmih učečih se mestih v Evropi. Zavod Ti povej je kot nosilec projekta v preteklih dveh letih ustvarjal priložnosti za slovensko mladino, da ta lahko sodeluje pri upravljanju javnih zadev v družbi, in dvigoval zavest pomembnosti in pomena mladinske politike za mlade ter še posebej zavedanja o prispevku, ki ga imajo organizacije in posamezniki v mladinskem sektorju za ekonomski in družbeni razvoj. Pri projektu je sodelovalo več kot 600 mladih, od tega tretjina mladih z manj priložnosti. Z uporabo spletnih okolij oziroma platform Mesta učenja pa so pobudniki projekta omogočili najmanj 1600 mladim, ki še niso vključeni v druge strukturirane dejavnosti mladinskega dela, da so lahko dostopali do prilagojenih učnih, državljanskih in kariernih poti.

S projektom so avtorji spodbujali mreženje in mobilnost mladih prek sodobnih zaželenih praks, predvsem pa so mladim omogočali soudeležbo na najrazličnejših delavnicah, na katerih so soustvarjali priporočila glede trajnosti, duševnega zdravja, soudeležbe, vključevanja ter neformalnega učenja.

Celoten projekt je deloval skladno z načeli in vsebinami mladinskega dela, saj je mlade vključeval v vse stopnje dela, torej v načrtovanje, izvedbo in ovrednotenje oziroma evalvacijo. S svojimi dejavnostmi in multiplikativnimi, dodatnimi učinki na druge dejavnosti je vplival na ozaveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela ter s predlogi in pobudo, ki je zdaj postala redni program zavoda, poskrbel tudi za dolgoročno sodelovanje mladih v svoji lokalni skupnosti.