Na Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja, ki je potekal v torek, 12. 11. 2024 na Celjskem sejmišču, so bila že tradicionalno podeljena državna priznanja v mladinskem sektorju. Podelili jih je minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj.

Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela.

Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju prejme Jože Gornik

Jože Gornik je svojo pot v mladinskem sektorju začel pred skoraj 30 leti kot prostovoljec v društvu Mladinski ceh. Med drugim je med ključnimi pobudniki in idejnimi vodji projekta, ki mladim omogoča evidentiranje in dokazovanje neformalno pridobljenega znanja. Zavod Nefiks je z njegovo podporo prerasel v uspešen zavod, ki danes izvaja številne projekte, namenjene spodbujanju zaposljivosti mladih in vrednotenju prostovoljnega dela ter drugih neformalnih izkušenj. Njegov prispevek k prepoznavnosti in vrednotenju neformalnega učenja je ključen za razvoj mladinskega sektorja v Sloveniji. Eden glavnih programov Zavoda Nefiks je tudi Mladinski center Vič, kjer je s podporo in številnimi izkušnjami sodeloval pri postavljanju temeljev centra, ki ga vsako leto obišče več kot 10.000 obiskovalcev. Enako pomembno je njegovo delo na področju informiranja o mladinskem sektorju – na primer zasnova portalov Talentiran.si, Priložnost.eu in drugih.

Kot podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije je začel izvajati projekt Prostovoljec leta, ki je danes med najbolj prepoznavnimi projekti za prepoznavanje in nagrajevanje prostovoljskega dela v Sloveniji. Na svoji poti je dejavno prispeval tudi k delovanju številnih organizacij, med drugimi so to Center za nevladne organizacije, Zavod Pelikan – Karitas, Slovenska filantropija in druge. Sodeloval je tudi pri razvoju projektov in pravnih podlag, ki so pomembni za celotni mladinski sektor, pri vzpostavitvi programa MEPI v Sloveniji, nastanku Socialne akademije, podpiral je vsakoletno izvedbo projekta Evropa v šoli Zveze prijateljev mladine Slovenije, delovanje in razvoj Zveze slovenske podeželske mladine, Odbora inPlaninec ter Društva Hospic.

Jože Gornik je v svoji karieri sodeloval tudi na področju mednarodnega mladinskega dela, pri projektih mentorstva in podpore mladinskim delavcem, pri razvijanju digitalnih orodij velja za enega od pionirjev pri uporabi digitalne tehnologije v mladinskem delu. To omogoča bolj dinamično in zanimivo vključevanje mladih v mladinske aktivnosti. Je tudi soavtor številnih publikacij s področja mladinskega dela.
Njegovo delo je izjemnega pomena ne le zaradi prispevka pri posameznih projektih in programih, ampak zaradi njegovega vpliva na celotni mladinski sektor. S svojo predanostjo in sodelovalnim in vključujočim delovanjem nenehno odpira nove poti ter priložnosti za mlade. Jože Gornik se je vseh aktivnosti loteval na svež, drugačen način, zato so bili njegovi projekti pogosto prepoznani kot inovativni. Poleg vsega naštetega ga vsi sodelavci poznajo kot nekoga, ki je bil vedno pripravljen pomagati mladinskim delavcem in organizacijam, tako z mentorstvom kot s tehnično in vsebinsko podporo. In tudi zaradi tega je njegov prispevek k bogatenju in razvoju mladinskega sektorja izjemen.

Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja prejme Mladinski kulturni center Maribor

Mladinski kulturni center Maribor ali MKC Maribor je pred kratkim dopolnil 30 let delovanja. Zavod deluje na področju mladinskega sektorja, mladinske kulture, turizma in upravljanja infrastrukture ter letno izvede približno 300 različnih dogodkov, ki jih pripravljajo samostojno ali v partnerstvu z drugimi organizatorji in delujočimi na področju kulture in mladine ter tako pogosto gostujejo na različnih lokacijah in prireditvenih prostorih v Mariboru in drugod.

Programi zavoda so pestri in bogati, med njimi so tudi literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Mednarodni festival računalniške umetnosti MFRU, celoletni literarni program MKC Črka, sodobne likovne dejavnosti, ki potekajo v okviru galerije Media Nox, programi mladinskega in multimedijskega centra Kulturni inkubator, Mladinski program, Glasbeni program, Maribor skozi rožnata očala ter Mladi Maribor. Le-ta predstavlja trajnostni učinek projekta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013, v sklopu katerega se organizira festival Mladi Maribor ter upravlja spletni portal www.mladimaribor.si, na katerem se predstavlja in promovira celotni mladinski sektor v mestu.

Med občasnimi projekti MKC Maribor izvaja tudi različne mednarodne mladinske izmenjave, različna usposabljanja za mlade in mladinske delavce, projekte, financirane z nacionalnimi in evropskimi sredstvi.
Zavod ima od junija 2011 sedež in domicil v upravni zgradbi Kulturnega centra Pekarna, Ob železnici 16, kjer so upravni prostori zavoda in hostel Pekarna. Hostel Pekarna, ki se ponaša z laskavim nazivom najboljši in najgostoljubnejši mladinski hotel 2017 in 2021 po izboru Turistične zveze Slovenije, nudi ugodne namestitve v sedmih štiriposteljnih sobah s kopalnicami ter v mansardi, kjer je urejen rezidenčni center. Hostel Pekarna je tudi nosilec trajnostnih znakov HI-Q&S in Slovenia Green Accomodation.

MKC Maribor je v tridesetih letih delovanja nesporno dokazal, da je med najpomembnejšimi zavodi za mladino v Sloveniji. Njegovo poslanstvo ni omejeno samo na mesto in regijo, ampak je pomembno tudi na državni ravni. Številni projekti in programi so prepoznani kot dobre prakse ter odmevni po Sloveniji in tudi tujini. Skladno s tem je tudi doseganje učinkov na okolje, mladinski sektor in mladinsko delo, na mlade ter s tem na celotno družbo.

Letošnjega Nacionalnega posveta mladinskega sektorja, v organizaciji Celjskega mladinskega centra in na pobudo Urada Republike Slovenije za mladino, se je udeležilo 200 mladinskih delavcev in delavk. Rdeča nit dogodka je v ospredje postavila mladinske delavce in delavke, saj je bilo vodilo dogodka v luči prepoznavanja in priznavanja mladinskega dela kot tudi skrbi za njihovo psihofizično stanje, kar so vsebinsko naslovili na predavanju in delavnici. Popoldanski del posveta pa je bil namenjen prepoznavanju mladinskega dela. Na Tržnici dobrih praks mladinskega dela je 21 mladinskih organizacij predstavljalo svoje programe ali projekte. Udeleženci so se imeli čas neformalno družiti in učiti od stanovskih kolegov ter pridobiti ideje, kako podobne programe in projekte implementirati v lastnih lokalnih okoljih.