Gost septembrskega intervjuja je minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda. Odgovarjal je na vprašanja o formalnem izobraževanju v Sloveniji, med drugim tudi o vključevanju umetne inteligence v šolski sistem in vsebinah, ki jih mladi potrebujejo za življenje v digitalni dobi. Izpostavil je pomembno vlogo povezovanja med formalnim in neformalnim izobraževanjem, mlade pa je pozval, naj še naprej raziskujejo neznano.

Kakšni so trenutno največji izzivi v slovenskem šolskem sistemu in kako jih nameravate nasloviti?

Že več let v Sloveniji in v svetu zaznavamo pomanjkanje učiteljev in vzgojiteljev, tega pa se seveda najbolje zavedamo na ministrstvu. Težava ni le v pomanjkanju, na kocki je tudi ugled učiteljskega poklica. Zato izvajamo in pripravljamo ukrepe, ki naslavljajo obe plati te težave. Med drugim zagotavljamo visoko kakovostno izobraževanje učiteljev, kar bomo podkrepili tudi s projektom prenove pedagoških študijskih programov.

Ob tem pedagoške študije med drugim prav tako štipendiramo in nudimo finančno pomoč. Z vsemi že uveljavljenimi in načrtovanimi spremembami pravzaprav ves čas stremimo k temu, da bi izboljšali pogoje za opravljanje učiteljskega poklica in njihov osebni profesionalni razvoj, s pozitivnimi učinki za vse deležnike vzgojno-izobraževalnega sistema, nenazadnje predvsem za učence in dijake. Vzpostavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja je namreč naša osnovna prioriteta. Verjamemo, da se bomo z izzivi uspešno soočili.

Mladi pogosto izpostavljajo, da si v šoli želijo več praktičnih in življenjsko usmerjenih vsebin (npr. finančna in politična pismenost, kulturna komunikacija, podjetništvo, učenje učenja). Lahko v prihodnje pričakujemo vključevanje tovrstnih vsebin v učne načrte?

Vsaka mlada generacija svet gleda z novimi očmi, verjame, da ga razume bolje od prejšnjih. Tako je tudi prav, to govori o zvedavosti, pozitivni naravnanosti in želji, da bi svet spremenili na bolje.

Naj povem, da je finančna pismenost ena od prepoznanih pomembnih kompetenc v evropskih državah. V slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja je finančno opismenjevanje že umeščeno v učne načrte osnovne šole, kjer se učenci že spoznavajo z oblikami in funkcijami denarja ter z načini plačevanja, oblikovanja družinskega proračuna, žepnino in varčevanjem. Seveda pa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo glede na družbene spremembe. Procese varčevanja obravnava učni načrt, s posodabljanjem so ti zajeti v okviru krepitve finančnih kompetenc in bodo ustrezno dopolnili učne načrte.

Kakšen je vaš pogled na možnost vključitve umetne inteligence in virtualne resničnosti v učni proces, da bi bil ta bolj zanimiv in prilagojen potrebam današnjih mladih?

Umetna inteligenca je zagotovo ena od tematik, ki so v zadnjih nekaj letih najbolj pritegnile pozornost mlade generacije. Pogosto nas sprašujejo, kako bomo te tehnologije prenesli, če sploh, v vzgojno-izobraževalni sistem. Na nek način ta orodja vzgojno-izobraževalni proces že spreminjajo – generativne umetne inteligence mladi že, želeli ali ne, uporabljajo namesto spletnih iskalnikov pa tudi pri učenju in pripravi pisnih izdelkov. Vpliv se bo najbrž iz leta v leto povečeval, zato se bomo morali temu zagotovo prilagoditi tudi v sistemu vzgoje in izobraževanja. Ne le pri temeljitejšem preverjanju pisnih izdelkov, tudi kot orodje, ki ga lahko učitelji uporabijo kot koristen pripomoček pri svojem delu.

Naša naloga je tudi v tem, da otroke in mladostnike naučimo odgovornosti pri rabi takšnih orodij, začenši z razumevanjem njihovega delovanja. Zato mislim, da morajo imeti strokovni in vodstveni delavci šol za začetek vsaj osnovno znanje o uporabi umetne inteligence in podatkov, da lahko primerno, tudi kritično in z upoštevanjem etičnih vidikov, uvajajo to tehnologijo ter jo ustrezno uporabljajo in izkoristijo vse njene možnosti.

Na mednarodni ravni obstajajo številne smernice, ki se običajno osredotočajo na etične, pedagoške in tehnične vidike uporabe umetne inteligence v izobraževanju. Slovenija aktivno spremlja dogajanje v tujini in je vključena v mednarodne projekte, ki raziskujejo umetno inteligenco v izobraževanju, obenem pa pripravlja tudi lastne projekte, ki upoštevajo nacionalne posebnosti. V okviru teh projektov skušamo najti smiselne, učinkovite in s pedagoškimi cilji utemeljene načine za uporabo.

Imate v prihodnosti načrt za prenovo šolskega sistema, ki bi bolje pripravil mlade na prihodnje izzive in priložnosti v digitalni dobi?

Julija je svoje delo končala skupina strokovnjakov, ki so pripravili predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033, in ta predlog na ministrstvu trenutno temeljito preučujemo. Ob tem smo v zadnjem letu že vpeljali vrsto ukrepov, s katerimi vzgojno-izobraževalni sistem sproti prilagajamo sodobnim potrebam. Pred nami je tudi kurikularna prenova, ki med svojimi cilji opredeljuje tudi krepitev informacijske pismenosti.

Verjamem, da z vsem svojim delom in vpeljevanjem sprememb v vzgojno-izobraževalni sistem pravzaprav venomer stremimo prav k temu cilju  – da bi zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter otroke in mlade dobro opremili z znanjem, vzgojo in kompetencami, ki jih bodo opolnomočile pri premagovanju izzivov v trajnostni zeleni družbi, kakršno bo, upamo, prinesla prihodnost.

Kdaj in ob kakšni priložnosti ste bili nazadnje v mladinskem centru ali organizaciji za mlade?

24. maja sem se udeležil otvoritvene slovesnosti evropskega mladinskega dogodka v Brežicah, kjer sem zbrane tudi nagovoril. Dogodek je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju, saj so bili tam poleg evropskih poslancev in lokalnih odločevalcev zbrani večinoma mladi. Tovrstni dogodki pomembno prispevajo k zavedanju, da je treba mlade vključevati v procese odločanja na vseh ravneh in jih tudi spodbujati k temu, da se odzivajo in so aktivni pri vprašanjih, ki zadevajo njih in njihovo prihodnost. Na nas pa je, da se z njimi pogovarjamo, jim prisluhnemo in jih upoštevamo.

Kako vidite vlogo mladinskega dela pri razvoju kompetenc mladih?

Mladinsko delo s svojimi metodami kot komplementaren del formalnemu izobraževanju nedvomno zajema širok spekter dejavnosti, preko katerih so mladi deležni široke palete učinkov, v obliki neformalnega ali priložnostnega učenja pa skozi aktivno sodelovanje v družbi pridobivajo tudi širok nabor kompetenc. Poudaril bi ključne kompetence vseživljenjskega učenja iz evropskega referenčnega okvirja priporočila Sveta Evropske unije, ki jih mladi ali organizacije mladinskega sektorja lahko tudi beležijo v za to razvita orodja in jim med drugim pomagajo pri vstopu na trg dela.

Če kompetence skladno s priporočilom opredelimo kot kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov, pa v mladinskem delu zagotovo ne gre prezreti odnosa med mladinskim delavcem in mladim. Ta odnos kot temeljni kamen mladinskega dela omogoča prav tisto, kar se formalnemu procesu izobraževanja izmuzne, torej slišanost mladih in odgovarjanje na njihove potrebe. To pa še toliko bolj omogoča osebnostni razvoj mladih in še mnoge druge učinke mladinskega dela ne samo na ravni posameznika, ampak tudi v lokalnem okolju in družbi kot celoti.

Ali podpirate povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja? Morda načrtujete ukrepe za njuno boljše povezovanje?

Vsekakor. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v novi predlog Nacionalnega programa za mladino umestilo večletni ukrep z nazivom Razvoj podpornega okolja sodelovalnim praksam odprtih učnih okolij – primeri povezovanja formalnega in neformalnega prostora izobraževanja ali učenja, kjer je pričakovani razvojni učinek izboljšano povezovanje neformalnega in formalnega izobraževanja. Spoštujemo glas mladih, ki programu kot celoti ni podal soglasja, obenem pa zavrnitev obžalujemo, saj smo izvajanje morali prestaviti v prihodnja leta.  

Povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja poteka v Sloveniji že vrsto let in je tudi na sistemski ravni doživelo številne spremembe na bolje. Gre za dva pristopa, ki se dopolnjujeta. Obšolske dejavnosti temeljijo na motiviranju posameznikov in pridobivanju dodatnih znanj in veščin skozi praktične izkušnje. Z neformalnim izobraževanjem, ki ga v veliki meri izvajajo mladinske organizacije in organizaciej za mlade, mladi danes pridobivajo najrazličnejša znanja za življenje, si vzpostavijo svojstven odnos do dela in vzpostavljajo nova prijateljstva.

Za mlade privlačen način podajanja znanj temelji na posebni dinamiki dela znotraj skupine, ki je lahko za mlade enako pomembna kot sam proces učenja. Mladinske organizacije, prisotne v šolah, ne ponujajo pomoči le mladim, ampak v prvi vrsti prav šolam. Neformalno izobraževanje namreč pomaga mladim pri iskanju samih sebe tudi v pogosto neprijetnih situacijah v šolah. Svet in življenje, s tem pa tudi učenje, se jim tako prikaže na bolj pozitiven način, brez prisile in v sproščenem vzdušju.

Sklop neformalnega izobraževanja pokriva tudi tematike, ki so v šolskem kurikulumu izpuščene oziroma se jih dotaknemo na drugačen način, pa so prav tako pomembne, da lahko mladi opravljajo svojo aktivno vlogo v družbi. Spodbujanje in razvoj ustvarjalnosti mladih, njihovega kritičnega mišljenja in omogočanje pridobivanja novih znanj so namreč vrednote, ki jih vendarle ni mogoče prezreti.

Ali in kako nameravate vključiti mlade v procese odločanja in oblikovanja politik, ki se nanašajo na mladinsko delo in izobraževanje?

Glas mladih je reden gost za različnimi omizji, kjer poteka načrtovanje sprememb ali teče reforma. Mladi so člani Kurikularnega sveta, ki je krovni organ Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v okviru tekoče prenove izobraževalnih programov, delovna skupina za pripravo predloga Nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje 2023–2033 je povabila mlade, da podajo svoje mnenje, in ti so se vabilu odzvali, predstavnik ministrstva je tudi aktiven član medresorske delovne skupine za mladinski dialog.

V okviru nastajanja Nacionalnega programa za mladino se je ministrstvo preko svojih predstavnikov aktivno vključevalo v mladinski dialog, še posebej z delovnimi obiski posvetov z mladimi v okviru mreže mladinskih centrov. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje podpira razvoj prostovoljske dejavnosti mladih preko spodbujanja pedagoških delavcev za vključevanje v usposabljanje za kakovostno vodenje prostovoljstva otrok in mladih v vzgoji in izobraževanju.

Ob tem bomo še naprej sodelovali z dialogom v okviru Sveta Vlade RS za mladino, v katerega so imenovani ministri oziroma ministrice, ki pokrivajo za mlade najpomembnejša področja. Gre za posvetovalno telo, kjer si predstavniki vlade in predstavniki organizacij v mladinskem sektorju izmenjajo mnenja in stališča. Ministrstvo si bo tako kot v preteklosti še naprej prizadevalo predstavnike organizacij v mladinskem sektorju vključevati in z njimi voditi dialog glede vseh zanje relevantnih vprašanj.

Poleg tega se bodo predstavniki ministrstva in Urada RS za mladino udeleževali pomembnejših dogodkov, ki jih pripravljajo organizacije v mladinskem sektorju in tudi preko tega poslušali predloge, komentarje, kritike in stališča organizacij v mladinskem sektorju.

Bi bralcem portala mlad.si sporočili še kaj?

Še naprej sanjajte velike sanje, raziskujte neznano in se nikoli ne bojite postavljati vprašanj. Veseli me, da imajo mladi v Sloveniji portal mlad.si, ki je komunikacijsko križišče med mladimi, odločevalci in mladinskim sektorjem. Mladi lahko tu pridobijo mnoge koristne informacije s strani ministrstev in ostalih državnih institucij ter mladinskega sektorja, na drugi strani pa lahko odločevalci na portalu sledijo potrebam in željam mladih ter delovanju in dobrim praksam.

Portalu želim, da bi mu sledilo še več mladih, bralcem pa, da še naprej redno spremljajo njegove vsebine. Dobra informiranost je danes za mlade izjemnega pomena, zato lahko vsak klik na mlad.si bralcem odpre nova obzorja, nove priložnosti ali ponudi idejo za preživljanje aktivnega prostega časa.

Foto: STA