Dobre prakse pri vodenju mednarodnih projektov v mladinskem sektorju
Sodelovanje v projektu If I Were in Your Shoes: The Transformational Power of Good Practice in LARPing (Če bi bil v tvojih čevljih: Preobrazbena moč dobrih praks v LARPingu) je močno vplivalo ne le na udeležence ampak tudi na koordinatorje in moderatorje različnih projektnih dejavnosti. Prepoznali smo pomen sodelovalnega avtorstva in obvladovanja konfliktov s spodbujanjem sodelovanja med partnerskimi organizacijami, facilitatorji in udeleženci.
V tem prispevku obravnavam pomen sodelovalnega avtorstva, učinkovite komunikacije in razreševanja konfliktov pri usposabljanju in na projektnih srečanjih, pri čemer poudarjam vpliv teh pristopov na uspešnost projekta. S sprejetjem skupnega lastništva in z uporabo strategij za obvladovanje konfliktov smo vsem sodelujočim omogočili, da so prispevali svoje edinstvene poglede, ter ustvarili vključujoče in produktivno okolje.
Ključne dobre prakse:
Sprejemanje nehierarhičnega odločanja
Pri projektu smo z aktivnim razvijanjem koncepta sodelovanja, sprejemanjem nehierarhičnega odločanja in prioritiziranjem vključujočega sodelovanja spodbujali kulturo kolektivnega lastništva in sodelovanja.
Prisotnost upravitelja sporov je bila neprecenljiva pri spodbujanju učinkovite komunikacije in reševanju sporov, ki so se pojavili med projektom. Deloval je kot mediator, ki je ustvaril varen in spoštljiv prostor, v katerem so zainteresirane strani lahko izrazile svoja mnenja in pomisleke. Z identificiranjem temeljnih težav, spodbujanjem razprav in zmanjševanjem morebitnih neravnovesij moči je pomagal najti rešitve, ki so podpirale skupne cilje projekta.
Sprejemanje odločitev na podlagi soglasja
Za spodbujanje nehierarhičnega postopka odločanja je skupina koordinatoric in koordinatorjev projekta sprejela pristop, ki temelji na soglasju. Ta pristop je od vseh sodelujočih zahteval, da dosežemo dogovor, ki bo upošteval skrbi in želje vseh. V skupini za usklajevanje projekta smo omogočili razprave, spodbujali dialog in vodili postopek k iskanju vzajemno sprejemljivih rešitev.
Jasnost vlog in delitev odgovornosti
Z jasno opredelitvijo vlog smo zagotovili, da so vsi sodelujoči razumeli svoja strokovna področja in prispevek k projektu. Poudarjali smo deljeno odgovornost, pri čemer je vsaka zainteresirana stran pripoznala svojo vlogo pri uspehu celotnega projekta. Ta pristop je spodbujal kolektivno miselnost in skupno zavezanost ciljem projekta.
Sprotno evalviranje in prilagajanje
Projektna skupina je na sestankih in usposabljanjih nenehno evalvirala učinkovitost zasnove skupnega dela. Bistveno je bilo ustvarjanje vključujočih prostorov, kjer smo spodbujali odprto komunikacijo in zaupanje. Redna projektna srečanja so bila platforma, na kateri so lahko vsi sodelujoči prispevali svoje zamisli, pomisleke in predloge. Odprt in nehierarhičen pristop je zagotavljal, da je bil prispevek vseh cenjen, ne glede na njihovo vlogo ali izkušnje.
Prav tako smo sooblikovali dejavnosti usposabljanja, pri čemer smo v oblikovanje in razvoj dejavnosti vključevali vse partnerje, moderatorje in v nekaterih primerih tudi udeležence. Za zbiranje idej in soustvarjanje vsebin smo uporabljali možganske nevihte, delavnice in platforme za sodelovanje, spodbujali izmenjavo osebnih izkušenj in strokovnega znanja pri oblikovanju pomenljivih in učinkovitih doživetij usposabljanja.
S pristopom, ki je temeljil na konsenzu, smo zagotovili, da so imeli vsi sodelujoči možnost izražanja svojih stališč. Nenehno smo spodbujali razprave, debate in dejavno poslušanje, z namenom raziskovanja različnih pogledov in sprejemanja skupnih odločitev. S preglednim obveščanjem o razlogih za sprejete odločitve smo vzdrževali medsebojno zaupanje in transparentnost med vsemi udeleženimi stranmi.
S sprejetjem strategij za učinkovito sodelovanje in nenehno nadgrajevanje smo lahko premostili izzive, povečali učinek projekta in dosegli skupne cilje. Skupaj smo ustvarili spodbuden prostor za rast, učenje in uspešno izvajanje ustvarjalnih metod pri delu s ciljnimi skupinami.
Avtorica: Metka Bahlen Okoli