Poti MKC Maribor in stripov oziroma risoromanov so se tesneje prepletle že leta 2024, ko je MKC Maribor v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev na odprtju festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod v slovenski jezik podelil Boštjanu Gorencu – Pižami za njegove prevode risoromanov Pasji mož. S februarjem 2025 se stripi ponovno vračajo na MKC Maribor, tokrat so v Kulturnem inkubatorju svoj prostor dobili Strip sejmi, ki jih organizira Boštjan Vrečko, lastnik Striparnice Oblaček in velik ljubitelj Alana Forda. Z njim se je v sklopu Novinarske šole MKC Maribor pogovarjala Rona Valant Sičanović.

Kako dolgo že organizirate striparske sejme in kako ste prišlo do ideje?

Mikro strip dogodke oziroma striparske sejme po slovenskih mestih prirejamo že skoraj deset let. Če sami nismo organizatorji, ampak smo povabljeni, pa se jih tudi udeležujemo. Bralne in nakupovalne navade so se v zadnjih letih zelo spremenile, ocenjujem, da na slabše. Srednja in starejša generacija striparjev in stripark spoštujeta stik v živo, in si želita rednih srečnja na temo stripa. Drugače je med mladimi in najmlajšimi, ki jim moramo tak odnos še privzgojiti. To se zdi kot misija nemogoče, saj digitalni mediji vplivajo na navade individualnih bralcev in potrošnikov ter spodbujajo spremljanje dogodkov z domačega kavča.  Aktivno spremljanje striparske oziroma devete umetnosti pa te prisili, da greš med ljudi.

Kako poteka striparski sejem?

Običajno se ponudniki stripov dobimo na prizorišči slabe pol ure pred dogodkom in pripravimo vsak svojo improvizirano stojnico. Za gostujočega risarja ali risarko, ki ustvarja na dogodku v živo, tudi pripravimo mizo, na kateri potem riše in predstavlja morebitne svoje risbe, skice, pasice. Zmeraj so dobrodošli tudi novi ponudniki starih stripov.

Kako se vam je zdel lanski prvi Celjski Strip Festival? 

Celjski Strip Festival je tridnevni dogodek, na katerem se predstavljajo aktivni ustvarjalci devete (striparske) umetnosti iz Slovenije in tujine. Obenem potekajo razstave in delavnice ustvarjanja stripov.

 Strip kot deveta umetnost: Izraz “deveta umetnost” se za strip uporablja, ker strip združuje številne umetniške oblike, ki skupaj ustvarjajo edinstveno umetniško izkušnjo. Strip združuje vizualne in verbalne elemente v dinamično in interaktivno obliko, ki prehaja meje tradicionalnih umetniških disciplin. Izraz “deveta umetnost” je prvi uporabil francoski kritik in zgodovinar umetnosti Roland Barthes v 1960-ih, da bi poudaril specifične umetniške vrednosti stripa, ki je bil takrat še precej podcenjen.

Koliko ljudi se udeleži striparskega sejma? 

Na malih mikro sobotnih sejmih udeležba na žalost ni zelo množična. Redni udeleženci so aktivni bralci, zbiratelji (kolekcionarji) vseh starosti in mlade družine, ki želijo privzgojiti bralne navade svojim najmlajšim preko stripa, kar je odlična izbira.

Kaj je vaša najljubša stvar pri sejmu? 

Osebno mi je najljubše spoznavanje novih bralk in bralcev.

Kateri je vaš najljubši strip in zakaj? 

Spadam v generacijo oboževalcev Alan Forda (op. p. italijanski satirični črnohumorni strip iz 70-ih let 20. stoletja). Strip še vedno izhaja, le da so scenaristi prilagodili zgodbe tako, da so časom primernejše. Namreč, branje stripa mora človeka razvedriti in to Alan Ford preverjeno tudi naredi.

Kaj si želite v prihodnosti za področje stripa?

Da preživi digitalno odvisnost najmlajše in mlade generacije, ki je pravkar na pohodu tudi v Sloveniji, in da bo striparska umetnost povezovalni most med generacijskim prepadom, ki je tako zelo očiten na drugih področjih življenja.

Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.