Februarja se je pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor zaključila delavnica VinyFabrika. Na delavnici so se udeleženci učili, kako zvok zapisati na gramofonsko ploščo.

Delavnice VinylFabrika, ki so pod okriljem MKC Maribor in v sklopu programa MKC Glaba potekale v štirih srečanjih, je vodil Marko Lük iz Šole glasbene produkcije AlphaWave. Lük se z zapisovanjem na vinilke ukvarja že skoraj sedem let. Sprva je bil sam nekaj let nazaj eden udeležencev njihovega prvega takšnega izobraževanja. Zdaj kot mentor pridobljeno znanje predaja naprej. S tem želi MKC Maribor omogočiti tudi drugim, da samostojno uporabljajo njihovo napravo za snemanje na plošče in z njo izvajajo delavnice.

Udeleženci so se na delavnicah seznanili z značilnostmi zvoka in bili priča procesu prenašanja zvoka na vinilno ploščo s posebno napravo Vinyl Fabrike, ki se imenuje “vinyl cutter”. Del te naprave je manj kot milimeter debela iglica, ki se odziva na vibracije glasbe (višino tonov, hitrost, glasnost ipd.) in jih v koncentričnih krogih vrisuje v prej gladko ploščo. Tako nastanejo t.i. “groovi” ali po slovensko “utori”, male vdolbinice na gramofonski plošči, ki jih ob predvajanju igla pretvarja nazaj v glasbo.

Prvo srečanje s ploščo brez glasbe

Gre za kar dolgotrajen proces. Zvok se zapisuje na ploščo v realnem času in naenkrat. To pomeni, da tako dolg kot je posnetek/album, tako dolgo traja, da se zvok vanjo s pomočjo igle vriše.

Na koncu dobimo ploščo z vrisanim zvokom, ki služi kot kalup, ki se ga odtisuje, da nastane več kopij plošče. Zelo zanimivo je bilo videti, kako gladka je bila plošča pred vrisovanjem zvoka nanjo. Noben od udeležencev se namrč še ni srečal s ploščo brez glasbe.

Po tretjem srečanju so nadaljne ure potekale individualno. Vsak udeleženec si je po želji lahko izbral in prinesel nekaj originalne, še ne izdane glasbe, ki jo je iz digitalnega formata računalnika presnel na analogno ploščo. Ob tem se odpira vprašanje, kakšna je prihodnost vinilnih plošč. Imajo analogne plošče še sploh smisel in vrednost, če se tako ali tako vrisuje digitalni zvok? Marko Lük se je na to odzval tako:

“Najbolj pomembna je uporabniška izkušnja. To, da lahko glasbo ‘‘primeš’’ v roke, imaš z njo fizično interakcijo, ki ni le miška ali prst (nanašal na streaming), da se lahko dotakneš tistega “groova”, kjer je glasba zapisana in poslušanje glasbe postane neki obred. Glede na to, da so vinilke preživele kasete, CD-je in sobivajo z MP3-ji, menim, da bodo tukaj ostale kot protiutež streaming strežnikom in glasbi v oblaku. Sploh za tiste velike ljubitelje glasbe, ki želijo biti z njo v interakciji.”

Dodal je tudi, da ta način presnemavanja glasbe iz digitalnega v analogni format omogoča svojevrstno umetniško-tehnološko eksperimentiranje z zvokom.

Prispevek je pripravila Anja Brglez v sklopu Novinarske šole MKC Maribor. Novinarsko šolo MKC Maribor organizira MKC Maribor, programe MKC Maribor pa finančno omogoča Mestna občina Maribor.