V zadnjih letih je digitalna povezanost korenito spremenila način, kako mladi preživljajo svoj prosti čas. Če je bilo včasih druženje skoraj izključno povezano s srečanji v živo, danes mladi za ohranjanje stikov vse pogosteje uporabljajo digitalne kanale, kar v mnogih primerih nadomešča tradicionalne oblike druženja.

Kako mladi danes gledajo na druženje in prosti čas in kako nanju vpliva digitalizacija?

Marko, študent iz Ljubljane, svoje proste trenutke pogosto preživlja ob pogovorih s prijatelji preko aplikacij, kot so WhatsApp, Instagram ali Discord. »Ne potrebujem vedno, da bi šel ven na ‘žur’, ker lahko iz udobja svoje sobe ohranjam stike s prijatelji. Včasih imam občutek, da sem bolj povezan z njimi preko klepetov, kot pa če bi jih videl v živo,« pravi. Zanj digitalno druženje ni le nadomestek, temveč enakovredna alternativa fizičnim srečanjem.

V Mariboru gimnazijka Lara poudarja, kako pomembno je digitalno druženje v njenem vsakdanjem življenju. »Spletne igre in družabna omrežja so postale naš način preživljanja prostega časa. Tako lahko ostanem v stiku s prijatelji, tudi če se ne moremo fizično srečati,« pravi ter mi zaupa, da je njena najboljša prijateljica iz drugega kraja, zato se v živo vidita le redko.

Digitalni svet je za Laro postal platforma, ki ji omogoča, da je z ljudmi, s katerimi si deli interese, povezana ne glede na geografske omejitve.

Digitalno > fizično?

Jan iz Kopra pa kljub vsem prednostim digitalnega sveta meni, da je fizično druženje še vedno nenadomestljivo. »Čeprav smo vsi zelo povezani preko interneta, menim, da je včasih potrebno tudi iti ven in se srečati v živo. Osebni stik prinaša občutke, ki jih virtualni svet ne more vedno nadomestiti.« Jan tako izpostavlja pomen ravnovesja med digitalnim in fizičnim svetom, saj verjame, da le kombinacija obojega prinaša res tisto pravo izkušnjo druženja.

Eva iz Celja opaža še en zanimiv trend: »Z nekaterimi prijatelji smo začeli organizirati virtualne dogodke, kot so skupni ogledi filmov ali igre preko videoklicev. Tako lahko preživimo čas skupaj, tudi ko smo fizično ločeni.« Mlada Celjanka izpostavi, da se ji zdi, da digitalno druženje ne pomeni nujno izolacije, temveč odpira nove možnosti za povezovanje in sodelovanje.

Na druženje vplivala tudi pandemija

V pogovorih o tem, kako se druženje spreminja, mladi pogosto omenijo tudi pandemijo in njen vpliv. Tina mi tako pove, da je pred pandemijo veliko več hodila »ven«, sedaj pa večere raje preživlja doma. »Ne čutim več take potrebe, da bi morala vsak vikend na zabavo,« pove. Opaža celo, da ji digitalno druženje nudi občutek povezanosti, ki ga ne najde vedno na fizičnih dogodkih.

Matej izpostavlja še eno plat digitalnega druženja: »Rad igram spletne igre, ker lahko tako spoznavam ljudi iz celega sveta. Velikokrat se zgodi, da z ekipo, s katero igram, ostanemo v stiku še dolgo po tem, ko smo skupaj igrali. To je zame zelo dragoceno, saj mi omogoča, da razširim svoj krog prijateljev onkraj meja Slovenije.«

Ana iz Maribora opaža še, da je digitalno druženje lahko tudi bolj intimno: »Z nekaterimi prijatelji se pogovarjamo globlje preko klepetov, kot bi se v živo. Na spletu si vzamemo čas, da razmislimo o tem, kar želimo povedati, in to pogosto pripelje do bolj smiselnih pogovorov«.

Nova era odnosov?

Digitalna doba je prinesla novo razumevanje družabnega življenja med mladimi. In čeprav se zdi, da digitalno druženje nadomešča fizične stike, mnogi mladi še vedno cenijo osebne izkušnje in srečanja, hkrati pa digitalno povezanost dojemajo kot ključen del svojega družbenega življenja.

Kako dobro, škodljivo, primerno ali neprimerno je to, je tema za strokovnjake in za kdaj drugič, digitalno druženje oziroma vsaj preplet digitalnega in fizičnega pa očitno postaja nova norma.