»Spolna vzgoja je bila vedno precej kontroverzna tema za šole in starše, saj se pogosto prepleta s kulturnimi, verskimi in osebnimi prepričanji, kar vodi v razprave o primerni starosti, vsebini in načinu naslavljanju teh občutljivih tem. Vendar pa menim, da spolna vzgoja ne bi smela biti niti najmanj kontroverzna. Verjamem, da bi morala biti temeljni del vsakega izobraževalnega programa, saj sta spolnost in spol zelo pomembna vidika tega, kdo smo, in močno vplivata na naše čustveno, duševno in fizično dobro počutje.  

Ker sta spolnost in spol zelo osebni temi, menim, da je izjemno pomembno, da ima vsakdo priložnost raziskovati ta vidika v zdravem okolju in na zdrav način, v svojem ritmu in skozi življenje, ko je na to pripravljen. Zato menim, da je ključnega pomena mladim ponuditi celostno in celovito spolno vzgojo, saj predstavlja razvojno in bistveno komponento zdravja ter duševne oskrbe posameznikov, skupnosti in družbe.

Ko slišimo besedo “spol”, jo pogosto povežemo z zelo ozko definicijo, omejeno na fizično intimnost. Vendar pa po mojem mnenju ta beseda zajema veliko širši spekter konceptov, ki jih je še težje dojeti in razumeti, vključno s čustveno intimnostjo, identiteto, soglasjem imeti spolne odnose in splošno človeško navezanostjo. Zaradi tega trdno verjamem v nujnost spolne vzgoje tako v šolah kot tudi s strani staršev in drugih skrbnikov. Vendar pa zaradi občutljivega in tabuiziranega družbenega pristopa k spolnosti mladim in tistim, ki potrebujejo znanje o spolnosti, pogosto primanjkuje ustreznih informacij, kar nam preprečuje, da bi razvili zdrav odnos do lastne spolnosti in spolnih odnosov.

Zato je nujno, da šole vključijo celostno spolno vzgojo v svoje učne načrte, da bi ustvarile odprt dialog o spolnosti in destigmatizirale razpravo o njen. Poleg tega bi morali prihodnjim generacijam zagotoviti orodja in znanje, ki so potrebni za odgovorno upravljanje njihovega spolnega zdravja in odnosov. Celostna spolna vzgoja, nov izraz, ki ga uvajajo oblikovalci politik, bi morala biti uvedena na način, ki bi mladim pomagal razumeti svoja telesa anatomsko, vključno s fizičnimi in čustvenimi spremembami, ki jih bodo doživeli med odraščanjem, pa tudi pomen zdravega spolnega razvoja in pozitivne samopodobe.

Prav tako je pomembno, da mladi razumejo pojme, kot so spolni odnos, soglasje, spolna zloraba, kako ukrepati in kako ravnati v situacijah, ki vključujejo spolno prisilo ali nasilje. Podobno bi morali razumeti svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolno vedenje, spolno zadovoljstvo ter pravice in odgovornosti, ki izhajajo iz njihovih odločitev, vključno z razpravami o reproduktivnih pravicah in dostopu do zdravstvene oskrbe.

Celovita spolna vzgoja bi morala obravnavati tudi družbene in kulturne dejavnike, ki vplivajo na odnose do spolnosti in odnosov ter zagotoviti varen prostor za razprave, ki mladim omogočajo, da sprejemajo premišljene odločitve, razvijejo pozitiven pogled na spolnost in gradijo zdrave čustvene, fizične in spolne odnose.

Čeprav sta spol in spolnost kompleksni temi, je razumevanje lastnega telesa nekaj, kar je mogoče razumeti že v mladih letih, zato je po mojem mnenju potrebno, da se celovita spolna vzgoja uskladi z zgodnjimi izobraževalnimi sistemi, saj bi morali otroci imeti priložnost slišati razprave o spolnosti ne glede na kulturno okolje, iz katerega prihajajo. Z drugimi besedami, otroci so pogosto zaščiteni pred tako kompleksnimi razpravami, bodisi ker se starši počutijo neprijetno ob pogovoru o teh temah, bodisi ker verjamejo, da so nepotrebne, kulturno neobičajne ali celo nesprejemljive. Vendar pa ima spolna vzgoja ključno vlogo pri omogočanju mladim, da razvijejo zdrave in pozitivne odnose s svojo spolnostjo, še posebej, če jim lahko omogoči izhod iz ali prepoznavanje zlorabnih ali toksičnih spolnih okolij.

To je še posebej pomembno v današnjem družbenem ozračju, saj postajajo pogovori o spolnosti, spolni usmerjenosti in identiteti vse bolj izraziti. Vedno pogosteje opažamo, kako se mladostniki trudijo razumeti, kdo so in kdo jih privlači. Zlasti v družbah, kjer so pogovori o spolnosti zaprti, je ključnega pomena, da ustvarimo neko okolje, v katerem lahko otroci in mladostniki varno razpravljajo in razumejo te teme ter kako navigirati svojo spolnost.

Poleg tega menim, da lahko celovita spolna vzgoja služi kot orodje, s katerim otroci prepoznajo situacije, ki so zanje škodljive, in jih opremi z znanjem in samozavestjo, da poiščejo pomoč, ko je to potrebno, ali naslovijo težave, povezane s spolnostjo. Zaradi resnosti teh tem so to težki, a potrebni pogovori, ki jih je treba začeti z otroki že v mladih letih.

Ker sem opazila potrebo po uvajanju teh tem v družbo že v zgodnjih letih, sem v okviru svoje vloge kot junior ambasadorka UNICEF-a Slovenija predstavila in razpravljala o načinih, na podlagi katerih bi otroci lahko prepoznali, ali so ogroženi. To vključuje animacijo “Kiko in roka”, kratki risani film o Kiku in njegovem prijatelju “roki”, ki se poskuša Kika dotikati na neprijetne načine. Ta animacija je vse pogosteje vključena v obvezna izobraževalna gradiva za otroke, saj se nanaša na pomen soglasja in na dejstvo, da lahko celo tisti, ki so otrokom zelo blizu, včasih postavijo otroke v kompromisne situacije.

Prav tako se mi zdi pomembno opozoriti na dejstvo, da ne glede na vedénje tistih okoli otrok, je nujno, da lahko otroci takoj, ko se počutijo nelagodno ali ogroženo, zaprosijo za pomoč, saj jih to opolnomoči, da prepoznajo nevarne situacije in poiščejo podporo pri zaupanja vrednih osebah. Enako pomembno je, da so tisti, ki izrazijo svojo ranljivost in izkušnje, deležni ničelne sodbe in veliko podpore, da ustvarimo varno in zanesljivo okolje.

Nenazadnje menim tudi, da je nujno, da družba razvije širši pristop k spolnosti in spolni vzgoji. Menim, da je potrebno, da spremenimo svoje načine razmišljanja in razumemo dejstvo, da je spolnost, čeprav osebna, zelo kompleksna tema, ki presega fizično intimnost. Razviti bi morali pristop, ki mladim omogoča manj ranljivo razpravljanje o svojih občutkih in čustvih glede spolnosti, ter pomagati tistim, ki so ogroženi, da skozi izobraževanje prepoznajo svoja toksična okolja in poiščejo pomoč. Celovita spolna vzgoja ni rešitev za vse, vendar je korak v pravo smer, še posebej, ko vidimo vedno večjo potrebo in pripravljenost mladih, da razpravljajo o teh temah, z namenom, da se spolnosti približajo pozitivno in na zdrav način.«

Zapisala 22-letna Katarina

*Zapis je nastal v okviru projekta Na meni je!, ki ga sofinancira Urad za mladino v okviru prizadevanj za spodbujanje participacije med mladimi. Besedilo ne izraža stališča Urada za mladino.