Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pred tednom dni sporočilo, da je pripravilo Resolucijo o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami 2024–2029. Od zadnjega sprejetja omenjenega dokumenta je minilo 15 let. V tem času se število primerov nasilja v družini in nad ženskami ni zmanjšalo. Nasprotno, v desetletju in pol, predvsem v zadnjih letih, se je stanje poslabšalo.

Resolucija prvič združuje tako področje nasilja v družini kot tudi nad ženskami

Omenjeno ministrstvo je po 15 letih v sodelovanju s strokovnjaki in civilno družbo pripravilo novo različico krovnega dokumenta za spopadanje z nasiljem v družini in nad ženskami. V sporočilu za javnost so na MDDSZ zapisali, da je nasilje nad ženskami zaznamovano s patriarhatom in neenako delitvijo moči med spoloma. Po njihovih navedbah se večina najhujšega nasilja v Sloveniji ne zgodi na ulici, ampak doma.

V predlogu resolucije so vključeni akterji poseben poudarek med drugim namenili krepitvi strokovne usposobljenosti vseh, ki delajo na področju nasilja, uvedbi prvega brezplačnega pravnega nasveta za žrtve nasilja v družini in izboljšanju odzivanja prvih posredovalcev na težje oblike nasilja v družini. Poudarili so še, da je stanje še posebej zaskrbljujoče, kadar je v družini, v kateri se nasilje izvaja, prisoten otrok. Zato so izpostavili, da se pri reševanju tovrstnih primerov ne sme ogroziti pravic in varnosti žrtve nasilja v družini ali otroka.

Ženske bolj ogrožene od moških, vse več femicidov

Po podatkih raziskave Osebna varnost v zasebnem okolju iz leta 2020 je 22 % žensk in 16 % moških od svojega 15. leta starosti doživelo fizično ali spolno nasilje. V partnerskih odnosih so ženske trikrat pogosteje žrtve kot moški. Ženske pogosteje od moških doživljajo ponavljajoče se nasilje, prav tako so pri ženskem spolu hujše posledice nasilja. 30 % več žensk kot moških je imelo fizične poškodbe kot posledice fizičnega ali spolnega nasilja, v partnerskih odnosih pa sicer najpogosteje prihaja do psihološkega nasilja.

Femicidi oziroma umori v intimnopartnerskem razmerju so najpogostejši vzrok za nasilne in prezgodnje smrti žensk v Sloveniji. V povprečju jih obravnavamo od pet do sedem na leto, leta 2020 se je število povečalo na deset. Leta 2022 je bilo femicidov 12.

Če podatki zgoraj niso dovolj zaskrbljujoči, pa je zelo zgovoren naslednji podatek. Več kot 60 % žrtev je spregovorilo o svojih nasilnih izkušnjah, a se je le nekaj žrtev obrnilo na uradne institucije. Žrtve najpogosteje za nasilje povedo osebi, s katero so si blizu, uradne institucije pa za primere nikoli ne izvedo. Nasilneži ostanejo nekaznovani, nasilje se ponavlja.

Ko potrebuješ pomoč, jo poišči

Če doživljaš katerokoli obliko nasilja, se ne počutiš varno in si v stiski, poišči pomoč. Zaupaj se osebi, s katero si si blizu, in nato poišči pomoč uradne institucije. Nasilje prijavi tudi, če si mu priča in nisi žrtev.

Kontakti za pomoč:

• 113- Policija
• 080 12 00 – Anonimna telefonska številka policije
• 080 1155 – Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja (SOS telefon)
• 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike
• 080 1552 – Brezplačna modra telefonska številka
• 080 21 33 – Zavod Emma
• Društvo za nenasilno komunikacijo

Nisi sama.