25. novembra je v Dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna potekal dogodek Branje besede = branje sveta v organizaciji Pekarne Magdalenske mreže Maribor. Sestavljali so ga štirje pogovori z mednarodnimi gosti in koncert. V pogovorih so se osredotočale_i na načine reprezentacije realnosti in načine oblikovanja pogledov na svet, razpravljale_i so o svobodi medijev in uredniških politikah, vizijah in strategijah post kapitalistične družbe, življenju in delu Howarda Zinna in slovenskem prevodu Ljudske zgodovine ZDA ter o procesu zoper Juliana Assangea ter njegovih posledica za novinarsko delo. Fotografije si lahko ogledate na povezavi, spodaj lahko preberete več o dogajanju, dostopni pa so tudi posnetki vseh štirih pogovorov. 

Na prvem panelu sta se Urška Breznik in Noémie Brunet, ESE prostovoljka, pogovarjali z Borisom Vasevom (novinar MMC RTV Slovenija), Žanom Dolajšem (novinar RTV Slovenija), Kristino Božič (novinarka neodvisnega spletnega medijskega portala Mešanec) in in Alexandrio Shaner (aktivistka in pisateljica neodvisne mednarodne medijske platforme Znetwork) o avtonomiji uredniških politik in pomenu neodvisnih spletnih medijskih platform. Razpravljale_i so o prodoru politike v novinarstvo, o vse slabši kakovosti medijev in poslabšanju delovnih razmer novinark_jev, pri čemer so se osredotočile_i na referendum, katerega cilj je bila ponovna osamosvojitev slovenske javne radiotelevizije. Izpostavljena je bila vse manjša kakovost vsebin, ki izhaja iz skopega nabora uporabljenih virov (Associated Press in Reuters), pomanjkanja objektivnosti pri poročanju o vojnah, ko gre za Ukrajino na eni strani ter Palestino, Jemen in Sirijo na drugi, ter odsotnosti kakovostnih tujih dopisnic_kov.  Razpravljale_i so tudi o možnosti samoupravljanja v smislu koristi in težav ter pomanjkanju novinarske nevtralnosti v smislu nacionalne identitete. Nazadnje je bilo govora še o odsotnosti solidarnosti in poročanja o sojenju Assangeu z razlago, da gre za občutljivo in zapleteno temo. 

Drugi panel sta povezovala ESE prostovoljec in prostovoljka Lazar Bojanić in Silvia Tami, ki sta z aktivistoma Maticem Primcem in Michele Raffaeli razpravljali_a o vizijah in strategijah za postkapitalistično družbo. Matic Primc je del Organizacije za participativno družbo, ki se ukvarja z načeli in instituti participativne družbe, Michele Raffaeli je aktivist decentralizirane mednarodne organizacije Extinction Rebellion, s katero so začele_i 2019 v Veliki Britaniji. Na področju gospodarstva so razpravljale_i o vprašanjih od uravnoteženih delovnih sklopov v kontekstu opolnomočenih in ne opolnomočenih delovnih mest, delavskih svetov in svetov potrošnic_kov ter participativnega načrtovanja v nasprotju s centraliziranim načrtovanjem. Obravnavana je bila alternativna politična participacija v obliki zborov prebivalk_cev in skupščin, kjer se odločitve sprejemajo kolektivno, na podlagi razprav in prednostnega upoštevanja mnenj tistih, ki jih obravnavano vprašanje najbolj zadeva. Pri skupnosti in sorodstvu je bil predstavljen nov način oblikovanja družinskih odnosov, ki presega patriarhalno pojmovanje moči in krvnih odnosov – koncept izbrane družine ter uvajanje ideje o naravnem okolju in vseh vrstah kot delu skupnosti.

Tretji panel se je osredotočal na življenje in delo Howarda Zinna s poudarkom na enem njegovih pomembnejših del, Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike, ki je bil pri Založbi Sophia nedavno preveden v slovenščino. Začele_i so z uvodom Petra Bohmerja, upokojenega profesorja politične ekonomije in aktivista, ki je Howarda Zinna osebno poznal in je s publiko delil nekaj zgodb. Nadaljevale_i so s pogovorom z Levom Centrihom, zgodovinarjem in avtorjem predgovora v slovenskem prevodu. Z Urško Breznik se je pogovarjal o knjigi, njenih idejah v slovenskem kontekstu, fokusu na feminizem in marginalizirane skupine ter o nekaterih težavah pri prevajanju danes, ko veljajo drugačni standardi politične korektnosti, kot v času, ko je bila knjiga napisana.

Zadnji panel je z uvodnimi besedami o Wikileaksu in delu Juliana Assanga začela Urška Breznik in nato mikrofon prepustila Craigu Murrayju, nekdanjemu veleposlaniku Združenega kraljestva v Uzbekistanu, žvižgaču o mučenju in kršitvah človekovih pravic, novinarju in prijatelju Juliana Assangea. Govoril je iz pozicije človeka, ki je živel precej bleščeče življenje in bil del skorumpiranega sistema, čemur se je zavestno in prostovoljno odpovedal, da bi  razkril resnico ob tem pa se popolnoma zavedal, kaj to pomeni za njegovo nadaljnjo kariero. Osvetlil je številne krivice zahodnega sveta in se osredotočil na proces proti Assangeu in  psihološko mučenje, ki ga preživlja že več let; vohunjenje ameriške vlade za njegovimi zasebnimi pogovori z odvetnikom; kako v njegovem primeru ne gre za vprašanje pravice, temveč za politične posle Zahoda; nedoslednosti in nepravilnosti iz njegovega sojenja ter skrbno načrtovano medijsko kampanjo blatenja, da bi v javnosti “ubili” njegov lik v kontekstu izmišljenih obtožb spolnega napada. Čeprav je bila tema, o kateri je Craig govoril, mračna, mu jo je uspelo z dobro mero humorjem ohraniti lahkotno. Po predavanju je odgovoril na vrsto vprašanj, ki jih je zastavilo občinstvo.

Po dnevu zelo zanimivih, poučnih, angažiranih in navdihujočih pogovorov se je dogodek Branje besede = branje sveta zaključil s koncertom Damirja Avdića aka bosanskega psiha, vsestranskega umetnika in performerja, pesnika z brezkompromisno punkovsko držo, ki s svojimi besedili ostro kritizira današnjo družbo.