Delimo zgodbo prostovoljca Sergia Urizarna Saiza iz Španije, ki je na Doživljajskem igrišču opravljal delo v projektu prostovoljstva znotraj Evropske solidarnostne enote. Vabljeni k branju njegove izkušnje!

Projekt “Pridi se igrat!” je potekal na Doživljajskem igrišču, ki je program mariborske podružnice Društva Center za pomoč mladim, z izvajanjem smo pričeli v začetku lanskega oktobra. Najprej smo mesec dni spoznavali kotičke na igrišču. Ob torkih, četrtkih in petkih smo delali od 13. do 18. ure. Ta mesec smo popoldan ob ognju pekli kostanje in s pomočjo delavcev iz Gradca zgradili lastno peč za peko pice.

November je bil precej deževen in v znamenju grabljenja listja na igrišču. Ta mesec, skupaj z decembrom, sem preživel z igranjem iger ob ognju in ob grabljenju listja. Januarja sem izvajal poskuse prižiganju ognja s kresilom pred budnimi očmi otrok in bele pokrajine okoli nas. Februarja sem si vzel nekaj dni za potovanje in druženje z družino. Prišel je marec in z njim prvi sončni žarki in eden največjih dogodkov v Sloveniji, pust. Za obisk kurentov sem izdelal vabilo. Marec je bil toplejši in imeli smo več otrok ter več stvari za početi. Na začetku aprila smo praznovali Dan za spremembe in na igrišče so prišli zaposleni iz zavarovalnice, da so pomagali pri barvanju in grabljenju listja. Tisti dan sem bil zadolžen za fotografiranje.

Maj je bil že pester mesec na igrišču. Veliko otrok, veliko iger in veliko zabave. Imeli smo eno najbolj čarobnih noči mojega bivanja v Sloveniji, Noč na igrišču, ko smo z otroki prespali na igrišču, pekli pice in se igrali igre. Junij je prinesel tople dneve zato smo postavili škropila, da smo se lahko vsi igrali z vodo in otroci so res uživali ter pokazali svojo ustvarjalnost, kako nas zmočiti, ne da bi se jezili na njih. V začetku julija sem v ustvarjalnem kotičku zamenjal sodelavko in za otroke pripravil slikanje na platno. Narisal sem tudi portrete celotne naše ekipe, katere smo obesili pri lopi z orodji. Dva tedna pozneje smo imeli v Mariboru izmenjave z igriščem iz Gradca, ki je potekal kot vikend preživetja v naravi. Konec avgusta sem se kot sovoditelj udeležil izmenjave v Hamburgu z otroki z našega in njihovega igrišča. Izmenjava je trajala en teden in je bila ena najboljših izkušenj, kar sem jih kdaj imel. Septembra sem užival v zadnjih sončnih dneh in tudi mojih zadnjih dneh v Mariboru. Zadnji strel adrenalina je prišel s praznovanjem 9. rojstnega dne igrišča. Čez dan sem bil zadolžen za fotografiranje in kratke video posnetke različnih dejavnosti, med katerimi so bili sabljanje, plezanje, izdelovanje značk, igranje na bobne in še veliko več. Dan je bil super in tudi nekoliko čustven. Moji zadnji dnevi bivanja v Mariboru so bili nekoliko čustveni, a igrišče mi je pomagalo, da sem se potolažil. Veliko je bilo poslavljanja, ki se je zaključilo s poslovilno zabavo na prostoru, ki je bil dom zadnje leto, na igrišču. Končno sem 28. septembra odšel proti Poljski novi pustolovščini naproti. 

Vse, kar lahko povem o tem letu in tem projektu je težko opisati z besedami. Zelo sem hvaležen vsem članom ekipe, ki so to omogočili. Hvala tudi otrokom in njihovim družinam, s katerimi sem se srečal. 

Vir in foto: Društvo Center za pomoč mladim Maribor