Mladinsko polje vse prepogosto interpretira samega sebe kot polje izključno mladih in hkrati povečuje distanco med mladimi in preostalo družbo. Četudi navzven komunicira svojo vlogo kot povezovalno, premnogokrat predstavlja oviro do tega, da bi mladi postali polnopravni člani družbe.

Mladinski centri niso in ne smejo biti zgolj prostori za mlade. Verjamemo, da morajo biti tudi prostor avtonomnega upravljanja in delovanja, a vendarle ne smejo biti faktor v getoiziranju mladih, temveč morajo prispevati k temu, da lahko tvorno sodelujejo v delovanju skupnosti kot celote. Eden od glavnih načinov doseganja tega cilja na Zavodu O je kultura, najbolj produkcija glasbenih prireditev skupaj z mladimi, a za širšo publiko. Zavod O pa je od leta 2017 tudi večgeneracijski center.

Če smo natančni je medgeneracijsko povezovanje predvsem zaradi deljenja vhoda v dve različni krili stavbe skupaj z Društvom upokojencev Škofja Loka potekalo že pred tem.  Vseživljenjsko učenje, kakor pove že ime samo, poteka  skozi celo naše življenje. Vsak posameznik nosi v sebi svoje zgodbe in znanja. Prostor, kjer vse zgodbe in znanja lahko združimo v prijetno druženje, so večgeneracijski centri in ostali medgeneracijski centri. Druženja, ki potekajo v okviru medgeneracijske interakcije, širijo poglede izven naših zgodb, ki smo jih  v življenju že prehodili. Pa naj  govorimo o starostnikih ali mlajših uporabnikih oz. mentorjih, ki se srečajo v tem skupnem prostoru. Doprinos opazimo na  vseh straneh.

V času, ko medgeneracijska solidarnost ni več posledica nekdaj bolj samoumevnega medgeneracijskega skupnega bivanja razširjenih družin, je ključno doprinašati k tej solidarnosti na drugačne načine, kot ga predstavlja medgeneracijska dimenzija mladinskega centra in dela.

Dogodki, ki se zgodijo v okviru večgeneracijskega centra, aktivno zapolnijo prosti čas starejših generacij. Z aktivnim sodelovanjem si širijo socialno mrežo stikov, nastane prostor za nove vezi in prijateljstva. Program, ki ga pripravi večgeneracijski center, vključuje vsa življenjska obdobja, tako da vsak lahko najde vsebino, ki ga zanima. Ne samo, da gre za neko sodelovanje in sklepanje kompromisov. Zgodi se mnogo več. Vpliv mlajših na  starostnike prinaša nove socialne vpoglede in  širi sliko, kako se je družba spremenila. Tako spoznavajo svet mladih. Na tak način se gradi most med različnimi generacijami. Zadovoljena je naravna človeška potreba, da se znanje prenaša iz roda v rod.

Primer širjenja znanja na starejše so na prime, vsa znanja, povezana z uporabo novih tehnologij, saj starejši želijo iti v korak s časom in tehnologijo, saj je pametni telefon postal nujni pripomoček. Sklop učenja poteka počasi, pogosto se pojavi se tudi nelagodje, ker niso vešči rokovanja s telefonom. Izražajo tudi nezaupanje do varnosti uporabe telefona. Varno okolje je zelo pomembno in mlajši mentorji so pred izzivom, da se dobro in smiselno pripravijo na delavnico s starejšimi. Po prvem sklopu se vrača želja po napredku in koraki za samostojno brskanje so manj negotovi. Medsebojna podpora udeležencev teče v obe smeri. Na koncu so poleg prijetne družbe in socialnega stika starejši dobili za popotnico samozavest pri uporabi tehnologije današnjega časa, mladi mentorji pa so svoje znanje delil in krepil veščine razumevanja učenja skozi mentorsko delo.

Tudi mlajši udeleženci razvijajo spoštovanje do znanja, ki ga v sebi nosijo starejši. Dober primer so na primer obrtniške delavnice, oblikovanja keramike ali pa predajanje šahovskega znanja, kjer so mentorji starejši od 70 let. Na eni strani gre za testiranje meja kreativnosti na strani mladih in na drugi predvsem za dodano vrednost predajanja taktilnih nedigitalnih spretnosti, pospremljenih z zgodbami starejših.

Ugotavljajo, da medgeneracijsko povezovanje  preko neformalnega izobraževanja poteka predvsem med najstarejšo in mlajšo generacijo, a to bi težko interpretirali kot celostno medgeneracijsko sodelovanje. Kot pogosto je tudi v tem primeru tako, da ena metoda ni primerna za vse. Za srednjo delovno aktivno generacijo te prostočasne dejavnosti in neformalno izobraževanje ni primerno, a vseeno vidijo to generacijo kot ključno pri vključevanju v medgeneracijsko povezovanje. Pri tem se vračajo na začetek – h kulturi. Kulturna dejavnost predstavlja ključni kanal, preko katerega s pripravo javnih prireditev mladi sodelujejujo v delovanju skupnosti kot celote, torej tudi srednjo generacijo.

Medgeneracijski in mladinski centri so lahko del rešitev, ne morejo pa biti edini reševalec problema, ki mu pravimo prepad med generacijami. Ta je posledica sistemskih težav, ki presegajo mladinsko polje in delovanje organizacij, ki so aktivne v tem polju.

Vir: Zavod O