8. februarja nismo praznovali le kulturnega praznika, temveč smo obeleževali tudi dan varne rabe interneta, ki je letos potekal pod geslom »skupaj za boljši internet«.

Čeprav mladi z internetom odraščajo in so njegove uporabe zelo vešči, so prav tako izpostavljeni zavajajočim vsebinam, neresničnim informacijam, prevaram in škodljivim izzivom. Zato smo ob tej priložnosti v sodelovanju s Safe.si, točko osveščanja o varni rabi interneta, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, pripravili članek o varnosti na spletu med mladimi.

Katerim nevarnostim na spletu so še posebej izpostavljeni mladi in kako se lahko pred nevarnostmi zaščitijo?

Ključne so zaupanje neznancem, ki so prevaranti, pretirano razkrivanje lastne zasebnosti in pa deljenje neprimernih posnetkov. Vse to lahko pripelje v različne oblike spletnega nasilja.

Eden izmed ključnih elementov varnosti na spletu je varovanje zasebnosti. Ključno je, da na družbenih omrežjih poskrbimo za nastavitve varnosti in zasebnosti, predvsem pa poskrbimo, da imamo pod nadzorom, kdo vidi naše objave. Safe.si priporočilo je, da vidnost objav nastavimo tako, da jih vidijo le naši prijatelji oz. sledilci, ki jih potrdimo, objave pa niso javne, torej vidne vsem.

Veliko tveganje predstavlja tudi seksting oz. pošiljanje razgaljenih fotografij. Če sta dva zaljubljena, je izmenjava takšnih fotografij lahko izkaz zaupanja, čeprav to močno odsvetujemo. Težava lahko nastane, ko zaljubljenost mine in se zveza razdre. Partner ali partnerica lahko takšne posnetke deli z drugimi in jih tudi objavi na pornografskih ali drugih spletnih straneh. Niso pa redki primeri, ko prejemnik takšnega posnetka začne groziti z objavo ali deljenjem posnetka, če mu žrtev ne pošlje še več takšnih posnetkov.

Preden nekaj objavimo, se ustavimo in temeljito premislimo, ali bi nam neka objava lahko kakorkoli škodovala v tem trenutku ali pa v prihodnosti. Nikoli ne objavljajmo in delimo z drugimi razgaljenih ali golih posnetkov. Ko enkrat takšen posnetek pošljemo ali objavimo izgubimo nadzor nad njim in prejemnik ga lahko kadarkoli deli s komerkoli. Pa tudi ne posnetkov, na katerih smo v neprijetnem položaju.

Pozornost je treba posvetiti tudi objavam na spletu in njihovi resničnosti. Ne mislimo le lažne novice, ki so morda najbolj poznan problem, temveč tudi idealizirane, računalniško predelane objave. Pogosto jih objavljajo vplivneži, ki imajo zelo velik doseg in vpliv med najstniki in tudi že med mlajšimi otroki, ki so aktivni na spletu. Vplivneži se skušajo vedno predstaviti na način, ki privabi čim več sledilcev – prizori na fotografijah in posnetkih so zelo pogosto načrtovani do zadnje podrobnosti, posneti s profesionalno opremo in s strani profesionalnih ekip ter močno računalniško obdelani. Tako se vplivnež predstavi, kot da živi bolj ali manj idealno življenje; podobno je tudi v oglasih. Pa tudi mladi sami uporabljajo različne filtre, ki jih družbena omrežja in aplikacije ponujajo, in z njimi obdelajo posnetke, da so videti čim bolj idealno pri tem pa izgubijo pristnost. Najstniki so z vseh strani obkroženi z lažnimi posnetki in se z njimi primerjajo. V resničnem življenju v fizičnem svetu smo si ljudje različni in nihče ni popoln. Zaradi nedoseganja lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne spletne objave, postanejo mladostniki obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni z lastnim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.

Pri navezovanju stikov preko družbenih omrežij in aplikacij za sporočanje se je treba zavedati, da dokler človeka v živo ne spoznamo in se z njim ne pogovarjamo, nikoli ne moremo vedeti, ali je v resnici tisti, za katerega se izdaja. Pri stikih z neznanci, torej ljudmi, ki z nami stopijo v stik, je treba biti zelo previden glede njihovih namenov. Če na primer prodajamo Iphone na Bolhi in se nam kupec javi iz tujine, je treba biti zelo previden, še posebej če začne postavljati kakšne nenavadne zahteve glede dostave in plačila, saj gre zelo verjetno za prevaranta.

Kako te nevarnosti prepoznati?

Tveganja na spletu je pogosto težko prepoznati. Žal ne obstaja univerzalna formula, ki bi nas zaščitila. Pomembno je, da nismo naivni in da se ves čas informiramo o tveganjih. Ključno je tudi, da smo pozorni ali bi nam lahko neko dejanje na spletu kakorkoli škodovalo in če nam nekdo obljublja nekaj kar bi lahko bilo preveč dobro, da bi bilo res, potem gre zelo verjetno za prevaro. Več napotkov o prepoznavanju nevarnosti v specifičnih situacijah najdete tudi na spletni strani Varni na internetu.

Na koga se mladi lahko obrnejo v primeru zlorab na spletu?

V primeru, da so žrtev kaznivega dejanja, potem res ne bi smeli odlašati s prijavo na policijo, še posebej, če gre za zlorabe povezane s spolnostjo in golimi posnetki. Pomembno pa je, da se pred prijavo zavarujejo dokazi – naredijo posnetke zaslona, natisnejo spletne strani ipd.

Po nasvet se lahko obrnejo na TOM telefon, kjer jim bodo lahko svetovali, kaj narediti v določeni situaciji. Če so žrtve spletnega nasilja pa nekatere organizacije, kot je npr. Logout ponujajo brezplačno pomoč. Veliko informacij, kako si pomagati, bodo našli tudi na spletnem mestu Safe.si.